133. člen ZVCP-1-UPB5
Strokovni pregled
(1)Strokovni pregled iz četrtega odstavka 129. člena in drugega odstavka 131. člena tega zakona obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu.
(2)Obseg odvzema vzorcev iz prejšnjega odstavka se določi glede na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost navedenih snovi v organizmu.
(3)O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj izdelati pisno mnenje, kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo mora takoj izročiti policistu, ki jih mora poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer se opravi analiza. Ustanova oziroma laboratorij mora opraviti analizo najkasneje v petnajstih dneh in o rezultatih takoj obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.
(4)Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
(5)Analizo krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva opravljajo pooblaščeni laboratoriji, ki imajo ustrezno usposobljene delavce in opremo.
(6)Laboratorije iz prejšnjega odstavka pooblasti minister, pristojen za zdravje, ter predpiše način in postopek ustreznih pregledov in analiz.
(7)Z globo najmanj 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 eurov.
- VSK sodba PRp 322/2011Višje sodišče v Kopru · 2012
1. Iz poročila Inštituta za sodno medicino je razvidno, da je bila glede vzorca krvi opravljena le alkoholimetrična preiskava, vendar predlagateljica postopka o prekršku dopolnitve poročila od Inštituta za sodno medicino ni zahtevala oziroma takšne analize tekom postopka pred sodiščem prve stopnje vse do odločitve o zadevi ni predložila, zato je s takšnim dokazom, tudi če ga je naknadno pridobila, prepozna. Tudi za predlagateljico postopka kot stranko v postopku namreč velja določba tretjega odstavka 157. člena ZP-1 po kateri mora pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. 2. Pritožbene navedbe, da se zdravniki le redko odločajo v poročilo napisati, da so bili zaznani znaki vpliva mamil, pa so pavšalne in zato neutemeljene. Predlagateljica postopka je namreč bila že ob vložitvi obdolžilnega predloga seznanjena z vsebino zdravniškega dela strokovnega pregleda, pa dokaza, ki bi takšno oceno izpodbil, ni predlagala. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko opozarja na spremenjeno določbo Zakona o pravilih cestnega p
- VSL sodba PRp 311/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2011
THC-COOH niti z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog niti z Odločbo o seznamu mamil ni uvrščen med prepovedane droge in sam po sebi ne pomeni nujno prisotnosti mamila v organizmu, ampak se to dokazuje v povezavi z drugimi, za stanje pod vplivom mamil, značilnimi znaki, katere pa je ugotovil zdravnik, ki je v oceni vpliva mamil in psihoaktivnih zdravil ocenil, da je vpliv mamil zaznaven.
- VSL sodba PRp 406/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Glede na 2. odstavek 131. člena ZVCP-1 se šteje, da je pod vplivom snovi iz 1. odstavka 131. člena ZVCP-1 (torej med drugim pod vplivom mamil) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu. Zgolj prisotnost v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog navedene prepovedane droge ima za posledico, da se šteje, da je voznik pod vplivom mamil že zaradi prisotnosti takih snovi v organizmu, medtem ko je pri vseh drugih snoveh (na primer metabolitu THC) potrebno ugotavljati dejanski vpliv na voznika.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 3. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sodba PRp 322/2011Višje sodišče v Kopru · 29. 3. 2012
1. Iz poročila Inštituta za sodno medicino je razvidno, da je bila glede vzorca krvi opravljena le alkoholimetrična preiskava, vendar predlagateljica postopka o prekršku dopolnitve poročila od Inštituta za sodno medicino ni zahtevala oziroma takšne analize tekom postopka pred sodiščem prve stopnje vse do odločitve o zadevi ni predložila, zato je s takšnim dokazom, tudi če ga je naknadno pridobila, prepozna. Tudi za predlagateljico postopka kot stranko v postopku namreč velja določba tretjega odstavka 157. člena ZP-1 po kateri mora pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. 2. Pritožbene navedbe, da se zdravniki le redko odločajo v poročilo napisati, da so bili zaznani znaki vpliva mamil, pa so pavšalne in zato neutemeljene. Predlagateljica postopka je namreč bila že ob vložitvi obdolžilnega predloga seznanjena z vsebino zdravniškega dela strokovnega pregleda, pa dokaza, ki bi takšno oceno izpodbil, ni predlagala. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko opozarja na spremenjeno določbo Zakona o pravilih cestnega p
- VSL sodba PRp 311/2011Višje sodišče v Ljubljani · 15. 3. 2011
THC-COOH niti z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog niti z Odločbo o seznamu mamil ni uvrščen med prepovedane droge in sam po sebi ne pomeni nujno prisotnosti mamila v organizmu, ampak se to dokazuje v povezavi z drugimi, za stanje pod vplivom mamil, značilnimi znaki, katere pa je ugotovil zdravnik, ki je v oceni vpliva mamil in psihoaktivnih zdravil ocenil, da je vpliv mamil zaznaven.
- VSL sodba PRp 406/2010Višje sodišče v Ljubljani · 15. 4. 2010
Glede na 2. odstavek 131. člena ZVCP-1 se šteje, da je pod vplivom snovi iz 1. odstavka 131. člena ZVCP-1 (torej med drugim pod vplivom mamil) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu. Zgolj prisotnost v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog navedene prepovedane droge ima za posledico, da se šteje, da je voznik pod vplivom mamil že zaradi prisotnosti takih snovi v organizmu, medtem ko je pri vseh drugih snoveh (na primer metabolitu THC) potrebno ugotavljati dejanski vpliv na voznika.
- VSK sodba PRp 298/2009Višje sodišče v Kopru · 19. 11. 2009
Res je sicer, da je obdolženec v obravnavani prekrškovni zadevi podal svoj zagovor pred krajevnim in stvarno pristojnim sodiščem v Ajdovščini, ki je kasneje iz razlogov smotrnosti (bivališče obdolženca na območju krajevne pristojnosti drugega sodišča, prav tako sedež predlagatelja in ostali dokazi) zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici, ki je tudi izvedlo nadaljnji postopek in izdalo sodbo, ki jo obdolženi s pritožbo izpodbija, vendar s tem ni bila zagrešena nobena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 155. čl. ZP-1, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V skladu z določbo 81. člena ZP-1 namreč sodišče, ki je pristojno za storilca prekrška, določenega z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, lahko izjemoma odstopi zadevo sodišču, na katerega območju storilec stalno ali začasno prebiva, če se bo tako lažje izvedel postopek. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo razumne razloge, sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa postopka, da se odloči o sporu o pristojnosti, ni sprožilo. V skladu z določbami prvega odstavka 133. čl. ZVCP-1 obsega strokovni pregled zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v
- VSL sodba PRp 1641/2008Višje sodišče v Ljubljani · 22. 7. 2008
V primeru, če preiskovanec sodeluje pri zdravniški preiskavi, prisotnost alkohola pa je mogoče ugotoviti na podlagi odvzetega vzorca urina, ni mogoče šteti, da je udeleženec cestnega prometa oziroma preiskovanec strokovni pregled odklonil oziroma ravnal v nasprotju z odredbo policista iz 3. odstavka 132. člena ZVCP-1. Inštitut za sodno medicino je že pojasnil, da korelacija med koncentracijo alkohola v krvi in urinu ni konstantna in iz koncentracije alkohola v urinu ne morejo natančno izračunati koncentracije alkohola v krvi, raziskave pa so pokazale, da imajo preiskovanci v času odvzema urina najmanj tako koncentracijo alkohola v krvi, kot jo izračunamo, če koncentracijo alkohola v urinu delimo s faktorjem 1,4.