64. člen ZDavP-2
(popravljanje davčne napovedi)
(1)Davčni zavezanec lahko popravi davčno napoved najpozneje do vročitve odmerne odločbe.
(2)Če davčni zavezanec po odpremi odločbe o odmeri davka, vendar pred njeno vročitvijo, vloži popravek davčne napovedi, davčni organ izda odločbo, s katero nadomesti prvotno odločbo o odmeri davka.
(3)Davčni organ s sklepom zavrže pritožbo zoper prvotno odločbo o odmeri davka, če je davčni zavezanec pred vročitvijo te odločbe vložil popravek davčne napovedi.
- UPRS sodba I U 28/2014Upravno sodišče RS · 2014
Davčni zavezanec mora že v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor. Davčno napoved lahko popravi najpozneje do izdaje davčne odločbe. Po njeni izdaji pa je zavezanec posamezno olajšavo upravičen uveljavljati kot novoto tudi še v pritožbenem postopku. Pri tem se, ker ZDavP-2 tega vprašanja specialno ne ureja, dopustnost pritožbenih novot tudi v davčnem postopku presoja na podlagi tretjega odstavka 238. člena ZUP, po katerem se kot pritožbeni razlogi upoštevajo, če so obstajale v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. V konkretnem primeru je imel tožnik v davčnem postopku pooblaščenca za zagotovitev varstva svojih pravic. Odločba je bila izdana brez posebnega ugotovitvenega postopka, saj je imel davčni organ na razpolago podatke davčne napovedi oziroma uradne podatke, ki so bili potrebni za izdajo odločbe. Podano dejansko stanje tako po presoji sodišča ni bilo takšno, da bi terjalo ukrepanje davčnega organa po 7. členu ZUP.
- UPRS sodba I U 103/2010Upravno sodišče RS · 2011
Ker ZDavP-2 tega vprašanja specialno ne ureja, se dopustnost pritožbenih novot tudi v davčnem postopku presoja na podlagi 3. odstavka 238. člena ZUP, po katerem se te kot pritožbeni razlog upoštevajo, če so obstajale v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Nov dokaz po navedeni določbi ZUP je dokaz, s katerim je stranka v času odločanja na prvi stopnji razpolagala (vendar ga iz opravičenega razloga ni predložila) ali dokaz, s katerim ni razpolagala (in ga zato upravičeno ni predložila).
- UPRS sodba I U 835/2010Upravno sodišče RS · 2010
Ne drži tožbena trditev, da v konkretnem primeru obdavčitve z dohodnino od dobička iz kapitala davčna obveznost še ni nastala. Nastala je z odsvojitvijo kapitala, to je s prodajo poslovnega deleža družbe. Za čas odsvojitve kapitala pa se po določbah 102. člena ZDoh-2 šteje datum sklenitve pogodbe, kar je zakonska izjema od siceršnjega pravila, ki velja za obdavčenje z dohodnino in po katerem se obdavčuje prejem oziroma izplačilo dohodka. Ko gre za deleže v gospodarskih družbah, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, se za njihovo nabavno vrednost šteje tržna vrednost na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006 (4. odstavek 152. člena ZDoh-2). Glede (ugotavljanja) vrednosti kapitala ob odsvojitvi je v primeru njegove prodaje za davčno odmero relevantna vrednost kapitala (poslovnega deleža) v času sklenitve pogodbe. Le-ta je bila v konkretnem primeru sklenjena pred vložitvijo davčne napovedi ter nato spremenjena. Aneks, s katerim se med drugim spreminja vrednost tožnikovega deleža v družbi, je bil prvič predložen s pritožbo zoper prvo odmerno odločbo. Z
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 10. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 28/2014Upravno sodišče RS · 14. 10. 2014besedilo 2006–2019
Davčni zavezanec mora že v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor. Davčno napoved lahko popravi najpozneje do izdaje davčne odločbe. Po njeni izdaji pa je zavezanec posamezno olajšavo upravičen uveljavljati kot novoto tudi še v pritožbenem postopku. Pri tem se, ker ZDavP-2 tega vprašanja specialno ne ureja, dopustnost pritožbenih novot tudi v davčnem postopku presoja na podlagi tretjega odstavka 238. člena ZUP, po katerem se kot pritožbeni razlogi upoštevajo, če so obstajale v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. V konkretnem primeru je imel tožnik v davčnem postopku pooblaščenca za zagotovitev varstva svojih pravic. Odločba je bila izdana brez posebnega ugotovitvenega postopka, saj je imel davčni organ na razpolago podatke davčne napovedi oziroma uradne podatke, ki so bili potrebni za izdajo odločbe. Podano dejansko stanje tako po presoji sodišča ni bilo takšno, da bi terjalo ukrepanje davčnega organa po 7. členu ZUP.
- UPRS sodba I U 103/2010Upravno sodišče RS · 22. 2. 2011besedilo 2006–2019
Ker ZDavP-2 tega vprašanja specialno ne ureja, se dopustnost pritožbenih novot tudi v davčnem postopku presoja na podlagi 3. odstavka 238. člena ZUP, po katerem se te kot pritožbeni razlog upoštevajo, če so obstajale v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Nov dokaz po navedeni določbi ZUP je dokaz, s katerim je stranka v času odločanja na prvi stopnji razpolagala (vendar ga iz opravičenega razloga ni predložila) ali dokaz, s katerim ni razpolagala (in ga zato upravičeno ni predložila).
- UPRS sodba I U 835/2010Upravno sodišče RS · 30. 11. 2010besedilo 2006–2019
Ne drži tožbena trditev, da v konkretnem primeru obdavčitve z dohodnino od dobička iz kapitala davčna obveznost še ni nastala. Nastala je z odsvojitvijo kapitala, to je s prodajo poslovnega deleža družbe. Za čas odsvojitve kapitala pa se po določbah 102. člena ZDoh-2 šteje datum sklenitve pogodbe, kar je zakonska izjema od siceršnjega pravila, ki velja za obdavčenje z dohodnino in po katerem se obdavčuje prejem oziroma izplačilo dohodka. Ko gre za deleže v gospodarskih družbah, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, se za njihovo nabavno vrednost šteje tržna vrednost na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006 (4. odstavek 152. člena ZDoh-2). Glede (ugotavljanja) vrednosti kapitala ob odsvojitvi je v primeru njegove prodaje za davčno odmero relevantna vrednost kapitala (poslovnega deleža) v času sklenitve pogodbe. Le-ta je bila v konkretnem primeru sklenjena pred vložitvijo davčne napovedi ter nato spremenjena. Aneks, s katerim se med drugim spreminja vrednost tožnikovega deleža v družbi, je bil prvič predložen s pritožbo zoper prvo odmerno odločbo. Z