153. člen ZDoh-2

Za nabavno vrednost nepremičnine se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Za čas pridobitve kapitala pa se šteje datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital. Morebitna naknadna plačila kupnine niso pomembna za odločitev. Za odmero davka je bistvena vrednost, ki je znana ob sklenitvi pogodbe, zato tožnik s sklicevanjem na kasnejše dogovore glede vrednosti kapitala ob pridobitvi že v davčnem postopku ni mogel uspeti s pritožbo, iz istih razlogov pa tudi ne more biti (z enakimi ugovori) uspešen v postopku s tožbo. Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevanten le davek na promet nepremičnin, ki ga je zavezanec plačal ob pridobitvi nepremičnine oziroma pri njeni odtujitvi. Davek od dobička iz kapitala se odmerja od davčne osnove, ki se ugotavlja v postopku odmere tega davka po določbah ZDoh-2 in ne od davčne osnove, od katere je bil odmerjen davek na promet nepremičnin. Davčna osnova za odmero davka na promet nepremičnin torej ni (predhodno) vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev v postopku odmere davka od dobička iz kapitala.

Za nabavno vrednost nepremičnine in s tem kapitala, ki se poleg stroškov všteva v vrednost kapitala ob pridobitvi, se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Za čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital. Morebitna naknadna plačila kupnine niso pomembna za odločitev. Za odmero davka je bistvena vrednost, ki je znana ob sklenitvi pogodbe, zato tožnik s sklicevanjem na kasnejše dogovore glede vrednosti kapitala ob pridobitvi že v davčnem postopku ni mogle uspeti s pritožbo, iz istih razlogov pa tudi ne more biti (z enakimi ugovori) uspešen v postopku s tožbo.

Za čas pridobitve kapitala (nepremičnine) v smislu 101. člena ZDoh-2 se v primerih, ko se pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ugotovi s sodno odločbo, šteje pravnomočnost take sodne odločbe.

Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožnici odmeril dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine. Kot čas pridobitve nepremičnine je upošteval datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju in ne datum zapustnikove smrti ter zato zadeve ni obravnaval po prehodni določbi 153. člena ZDoh-2. Vendar pa trajanje zapuščinskega postopka po presoji Ustavnega sodišča ni stvaren in razumen razlog, ki bi dovoljeval različno obravnavo upravičencev do oprostitve, ki jim je zakonodajalec namenil enako ureditev. Tožena stranka bi zato morala 153. člen ZDoh-2 razlagati skupaj s 132. členom ZD in s tem posameznike, ki se znajdejo v enakem dejanskem stanju iz 153. člena ZDoh-2, razlikovati glede na čas smrti njihovih zapustnikov, po katerih so pridobili nepremičnino kot dediščino.

Z vidika davčnih predpisov se šteje, da oseba na podlagi dedovanja pridobi nepremičnine s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.