108. člen ZDoh-2

Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno in konkretno sklicuje na davčne posledice in učinke ugotovitvene odločbe v predhodno navedenem DIN in iz teh učinkov izpeljuje davčne posledice tudi v obravnavani zadevi, ki je predmet tega spora. Z odpravo ugotovitvene odločbe so odpadli razlogi davčnega organa glede davčnih posledic izkazanih in vodenih poslovnih učinkov v glavni knjigi (prvega) tožnika iz naslova naslova razpolaganja s poslovnim deležem v družbah F. d.o.o. in E. d.o.o. ter iz naslova dolgoročne obveznosti do B.B. Ob takem stanju stvari, dejanski in pravni zaključki, ki slonijo na predhodno ugotovljenih okoliščinah iz odpravljene ugotovitvene odločbe, ne morejo imeti relevantnih posledic v obravnavani zadevi, drugačnih relevantnih razlogov pa davčni organ in toženka nista navedla.

Dobitki v nagradnih igrah (reklamnih ali animacijskih), ki jih je v obravnavanem primeru organiziral tožnik, so obdavčeni po ZDoh-2 in sicer kot drugi dohodki, saj iz tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 izhaja, da se kot drugi dohodki štejejo tudi dobitki v nagradnih igrah. Pravna podlaga za izpodbijano odločitev je tako tudi po presoji sodišča 3. točka tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.

Sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja je namenjena izplačevanju pokojninske rente in s tem zagotavljanju ustreznega ekonomskega položaja zavezanca po upokojitvi. Ta se spodbuja z ugodnejšim načinom obdavčitve pokojnin oziroma pokojninskih rent na način, ki ga omenja že drugostopni organ v svoji odločbi in ki pomeni izjemo od siceršnjega pravila, da se kot prejemek obdavči celoten dosežen dohodek. Predčasno izplačilo odkupne vrednosti ne sledi namenu opravljenih plačil, zato ni podlage za odstopanje od siceršnjih pravil, ki veljajo za obdavčitev. Odločitev, da se mu sredstva izplačajo predčasno in v enkratnem znesku, je izključno na strani zavezanca. To pa pomeni, da se je v konkretnem primeru tožnik sam odpovedal ugodnostim, ki mu jih v primeru namenske porabe sredstev daje zakon.

Tožnica je v letu 2010 prejela 62 nakazil družbe A. d.o.o. v skupnem znesku 140.418,83 EUR. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je odločitev, da se prejemek opredeli in obdavči kot preostali drugi dohodki, v dejanskem pogledu utemeljena le z ugotovitvijo, da neobdavčljiva podlaga za izplačilo pri družbi izplačevalki ni izkazana. V verodostojnost predloženih predpogodb o nakupu stanovanja in premičnin v stanovanju, ki naj bi bili podlaga za navedenega nakazila, se pritožbeni organ ne spušča, ker meni, da zaradi razdrtja pogodbe do prodaje ni prišlo, da je torej zatrjevana podlaga za izplačilo odpadla in da zato ostaja relevantno le še vprašanje vračila denarja. Z navedenim stališčem se sodišče ne strinja, saj je od vprašanja verodostojnosti predloženih pogodb odvisna opredelitev izplačila in čas nastanka davčne obveznosti. Hkrati ugotovitev pritožbenega organa, da sta bili pogodbi razdrti in da do odsvojitve stanovanja ni prišlo, ne pomeni le, da ostaja sporno zgolj še vračilo denarja, temveč bi lahko pomenila tudi, da navedbe tožnice ter predložena dokazila o obstoju omenjenih predpogodb v načelu sprejema. V zvezi z vračilom sredstev, ki so bila na podlagi predpogodb o nakupu st

Po zbranih podatkih je tožnik prejel skupno 468.501,00 EUR, od tega 120.000,00 EUR v gotovini, 78.000,00 EUR na račun, odprt pri banki v Sloveniji ter 270.501,00 EUR na račun, odprt v Avstriji. Po podatkih davčnih evidenc in odločbe o odmeri dohodnine tožniku za leto 2009 tožnik glede omenjenih sredstev ni vložil napovedi. Prav tako ni v postopku nadzora predložil verodostojne dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti drugega prejemnika sredstev. Glede na to predstavljajo sredstva, ki jih je prejel tožnik, drug dohodek iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, od katerega je potrebno obračunati in plačati akontacijo dohodnine v skladu s prvim odstavkom 131. člena po stopnji 25% iz 108. člena ZDoh-2. Z ozirom na izčrpno obrazložitev izpodbijane in drugostopne odločbe, ki jo sodišče povzema v sodbi, je tožbeni očitek o pomanjkljivi vsebini odločbe in s tem o kršitvi določb 25. in 22. člena Ustave, brez podlage. Obrazložitev odločbe obsega vse elemente, ki so predpisani z 214. členom ZUP, in kot takšna nedvomno omogoča uporabo pravnega sredstva, kar nenazadnje dokazuje tudi vložena pritožba (in tožba). Ne drži tožbeni očitek, da v zadevi ni bil izveden ugotovi

Izvedene gradbeno obrtne storitve na objektu v solasti tožnice so bile nedvomno (tudi) v njeno korist opravljene brezplačno. Gre torej za dohodek, prejet v naravi, ki podleže obdavčitvi po določbah ZDoh-2.

V zvezi z uporabo avtomobila prvostopenjskemu organu ni bila predložena nikakršna dokumentacija (niti s strani tožnika niti s strani družbe K. d.o.o.), zato je bil kot osnova pravilno uporabljen mesečni strošek navedene družbe za plačilo leasing obroka po pogodbi.

Ne drži trditev, da tožnik ni imel možnosti, da se izreče o ugotovitvah, zbranih pri inšpekcijskem pregledu in še manj trditev, da se drugostopenjski organ o pritožbenih očitkih v tej zvezi ni izrekel. Zatrjevana nedokončanost stanovanja ob njegovem nakupu oziroma prevzemu ni v zadostni meri izkazana in je zato zaključek, da je bilo prodano oziroma kupljeno stanovanje, ki je bilo že primerno za prebivanje, zakonit in pravilen.

Status nosilca tihe družbe imajo lahko pravne osebe iz 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, torej (že ustanovljena) gospodarska družba. Sodba na podlagi pripoznave ne pomeni odločitve o predhodnem vprašanju iz tretjega odstavka 147. člena ZUP, ki bi kakorkoli vplivala na odločitev, sprejeto v davčnem postopku.

V zadevi je sporno, ali je davčni organ tožniku utemeljeno dodatno odmeril dohodnino v obnovljenem postopku za leti 2007 in 2008. Tožnik je namreč od A. d.o.o. v letu 2007 prejel 11.980,000,00 EUR in v letu 2008 9.700,000,00 EUR, podlaga za izplačilo pa naj bi bila odpoved pravicam iz opcijske pogodbe, v smislu odsvojitve opcije kot izvedenega finančnega instrumenta, ki bi bila kot taka na podlagi 32. člena ZDoh-2 oproščena plačila dohodnine. Odločitev je odvisna od tega, kako se presoja sklenjeni dogovor, ki je temelj za izplačilo. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov je bilo treba ugotoviti, ali je pri tem pravnem poslu šlo za davčno optimizacijo, kar je legitimen cilj vsakega subjekta, ali pa je šlo za sklepanje poslov oziroma transakcij z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka, oziroma za davčno zlorabo. Tudi po presoji sodišča je bil edini razlog za sklenitev obravnavanega dogovora izogibanje davčnim obveznostim, družba A. d.o.o. pa je tožniku tako prikrito izplačala skupaj 21.680.000,00 EUR drugega dohodka iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki se na podlagi 108. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine. Tožnik se ne more z uspe

V skladu s 3. odstavkom 12. člena ZDPPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi SRS. ZGD-1 določa, da morajo družbe voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD in SRS ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Uporaba računovodskih standardov je torej predpisana. Potrebni in s tem davčno priznani so le tisti medicinski stroški, ki jih kot zakonsko dolžnost za delodajalca predpisuje ZVZD. V njem pa ni zaslediti, da bi bile s tem zajete tudi masažne storitve za predsednike uprav. Pravilna je tudi odločitev glede pogostitev poslovnih partnerjev, ki jih davčni organ pri presežkih zneska nad 42 EUR utemeljeno opredeli kot obdavčljiv dohodek, prejet v naravi, ki ima lahko zgolj značaj darila.

Odločba o priznanju dodatka za nego otroka oziroma dodatka za pomoč in postrežbo je po določbah zakona pogoj za zmanjšanje letne davčne osnove za povečano posebno olajšavo.