50. člen ZDDV-1
(oproščene transakcije)
(1)Plačila DDV so oproščene naslednje transakcije:
1.sprostitev blaga v prost promet, če bi dobava takega blaga, ki bi jo na ozemlju Slovenije opravil davčni zavezanec, bila v vsakem primeru oproščena plačila DDV;
2.uvoz blaga iz 51. člena tega zakona;
3.uvoz blaga s tretjega ozemlja, ki je del carinskega območja Unije, za katerega bi se lahko uporabila oprostitev iz 2. točke tega člena;
4.uvoz blaga, odposlanega ali odpeljanega s tretjega ozemlja ali iz tretje države in uvoženega v državo članico, ki ni namembna država članica, če je dobava takega blaga, ki jo opravi uvoznik, kot je opredeljen v 6. točki prvega odstavka 76. člena tega zakona, oproščena v skladu s 46. členom tega zakona;
5.uvoz blaga, ki ga v stanju, kakor je bilo izvoženo, ponovno uvaža oseba, ki ga je izvozila, če je blago v skladu s carinskimi predpisi oproščeno plačila carine;
6.uvoz blaga v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, ki je oproščeno plačila carine; 6.a uvoz blaga s strani Evropske unije, Evropske skupnosti za atomsko energijo, Evropske centralne banke, Evropske investicijske banke ali organov, ki jih je ustanovila Unija, za katere se uporablja Protokol z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropske skupnosti, in sicer v okvirih in pod pogoji iz navedenega protokola in sporazumov o njegovem izvajanju ali sporazumov o sedežu ter predvsem le do obsega, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence; 6.b uvoz blaga, ki ga opravi Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija) ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, kadar komisija ali agencija ali organ uvozi to blago pri opravljanju nalog, dodeljenih s pravom Unije, pri odzivanju na pandemijo COVID-19, razen kadar komisija ali agencija ali organ uvoženo blago takoj ali pozneje uporabi za nadaljnje dobave za plačilo;
7.uvoz blaga s strani mednarodnih organizacij, ki niso navedene v 6.a točki tega odstavka, in članov takih organizacij, z omejitvami in pod pogoji, ki jih določajo mednarodne pogodbe o ustanovitvi organizacij ali sporazumi o sedežu teh organizacij, ki veljajo za Slovenijo;
8.blago, ki ga na ozemlje držav članic pogodbenic Severnoatlantske zveze uvozijo oborožene sile drugih držav pogodbenic te zveze za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri skupni obrambi; 8.a blago, ki ga na ozemlje držav članic uvozijo oborožene sile drugih držav članic za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri obrambnih prizadevanjih za izvajanje dejavnosti Unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike;
9.uvoz ulova, nepredelanega ali obdelanega po postopkih za ohranitev kakovosti, vendar še nedobavljenega, ki ga davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost ribištva, pripeljejo v pristanišče;
10.zlato in druge plemenite kovine, bankovci in kovanci, ki jih uvaža Banka Slovenije;
11.uvoz plina po sistemu za zemeljski plin ali po kateremkoli omrežju, povezanim s takim sistemom, ali dovajanje plina v sistem za zemeljski plin s plovila, namenjenega za prevoz plina, ali po pridobivalnem plinovodnem omrežju, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih daljinskega ogrevanja ali hlajenja;
12.storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu s točko b) drugega odstavka 38. člena tega zakona;
13.uvoz blaga, za katerega se DDV prijavi v skladu s posebno ureditvijo za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga in za katero je bila davčnemu organu v državi članici uvoza najpozneje ob vložitvi carinske deklaracije predložena individualna identifikacijska številka za DDV za uporabo posebne ureditve dobavitelja ali posrednika, ki deluje za njegov račun, dodeljena v skladu s 130.l členom tega zakona.
(2)Uvoz blaga iz 4. točke prejšnjega odstavka je oproščen plačila DDV, če uvozu blaga sledi oproščena dobava blaga v skladu s 1. in 4. točko 46. člena tega zakona, le če uvoznik v trenutku uvoza pristojnemu davčnemu organu zagotovi vsaj naslednje informacije: a) svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji ali identifikacijsko številko za DDV svojega davčnega zastopnika, ki je dolžan plačati DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji; aa) svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža, če gre za uvoznika iz druge države članice, ki nima identifikacijske številke za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji; b) identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga, ki mu je blago dobavljeno v skladu s 1. točko 46. člena tega zakona, izdano v drugi državi članici, ali svojo identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je blago predmet prenosa v skladu s 4. točko 46. člena tega zakona; c) dokaz, da je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz Slovenije v drugo državo članico.
(3)Komisija, agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, ki uporablja oprostitev iz 6.b točke prvega odstavka tega člena, obvesti davčni organ, kadar pogoji za oprostitev prenehajo veljati. Po prenehanju veljavnosti oprostitve se za to blago obračuna DDV na dan, ko se blago tako uporabi, in na podlagi podatkov o davčni osnovi, ki jo na ta dan ugotovi pristojni davčni organ.
(4)Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejše pogoje in način uveljavljanja oprostitev po tem členu ter določi količinske ali vrednostne omejitve za posamezne vrste blaga, za katere upravičenci iz 6., 6.a, 7., 8. in 8.a točke prvega odstavka tega člena lahko uveljavijo oprostitev.
- UPRS Sodba I U 1018/2022-15Upravno sodišče RS · 2023
Prvostopenjski in pritožbeni organ sta se pri naložitvi dajatev sklicevala na 77. člen CZU, ki določa pravila o nastanku carinskega dolga pri sprostitvi v prost promet, v tretjem odstavku pa tudi, da je dolžnik v takšnem primeru deklarant ter, v primeru posrednega zastopanja, tudi oseba, za račun katere je carinska deklaracija izdelana. Pri tem pa ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, kdo glede na specifiko konkretnega primera je sploh mogel biti deklarant v primeru uvoza blaga ob hkratni oprostitvi carinskih dajatev po Uredbi ter oprostitvi DDV po Direktivi, glede na to, da oba omenjena predpisa in tudi ZDDV-1 v 51. členu določajo, da je uvoznik takšnega oproščenega blaga lahko lahko le državni organ oz. državna organizacija.
- UPRS Sodba I U 896/2022-21Upravno sodišče RS · 2022
Predmetno blago je bilo skladno s Sklepom, Uredbo, Direktivo in ZDDV-1 oproščeno carinskih dajatev in DDV le ob pogoju, da je bil uvoznik tega blaga ustrezna državna organizacija, saj je zgolj takšen subjekt (poleg filantropksih oz. humanitarnih organizacij, ki so potrjene s strani pristojnih organov, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre) lahko upravičen do zadevnih oprostitev. Kot predpisuje Sklep (1. člen, prvi odstavek, točka (c)), mora biti blago uvoženo s strani državnih organizacij (vključno z državnimi organi, javnimi organi in drugimi osebami javnega prava) ali v njihovem imenu. Glede na to, da ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, da bi bila tožnik ali A. takšni državni organizaciji, temveč je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim carinskim organom nesporno, da je bil upravičenec do oprostitve Zavod, ki je, kot je to splošno znano, ustanovljen s strani Vlade RS, tožnik po presoji sodišča utemeljeno izpostavlja vprašanje, komu se ob ugotovljeni nenamenski rabi sploh sme naložiti dajatve. V postopku pred carinskima organoma prav tako tudi ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, ali je bilo predmetno blago morebiti uvoženo v imenu Zavoda (kot to m
- VSRS Sklep X Ips 320/2015Vrhovno sodišče RS · 2019
Davčni zavezanec, ki je uvoznik in dobavitelj, upravičen do oprostitve davka na dodano vrednost pri uvozu na podlagi odobritve, ki so jo pristojni carinski organi izdali po predhodnem preverjanju na podlagi dokazov, ki jih je predložil, ni zavezan naknadno plačati DDV, čeprav se ob naknadnem preverjanju izkaže, da vsebinski pogoji za oprostitev niso bili izpolnjeni, razen če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da so bile dobave, ki so sledile zadevnim uvozom, del utaje, ki jo je storil pridobitelj, in da ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi to utajo preprečil. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da subjektivni element v primeru naknadne vknjižbe DDV zaradi neizpolnitve obveznosti iz carinskega postopka 42 ni relevantna okoliščina. .
Različice besedila: 8Pokaži ▾
- od 3. 12. 2024 · trenutno
- 10. 4. 2023 – 2. 12. 2024
- 14. 1. 2022 – 24. 2. 2022
- 23. 11. 2018 – 13. 1. 2022
- 24. 11. 2014 – 22. 11. 2018
- 24. 12. 2010 – 23. 11. 2014
- 23. 4. 2009 – 23. 12. 2010
- 9. 11. 2006 – 22. 4. 2009
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 28Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 6. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1018/2022-15Upravno sodišče RS · 30. 6. 2023besedilo 2023–2024
Prvostopenjski in pritožbeni organ sta se pri naložitvi dajatev sklicevala na 77. člen CZU, ki določa pravila o nastanku carinskega dolga pri sprostitvi v prost promet, v tretjem odstavku pa tudi, da je dolžnik v takšnem primeru deklarant ter, v primeru posrednega zastopanja, tudi oseba, za račun katere je carinska deklaracija izdelana. Pri tem pa ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, kdo glede na specifiko konkretnega primera je sploh mogel biti deklarant v primeru uvoza blaga ob hkratni oprostitvi carinskih dajatev po Uredbi ter oprostitvi DDV po Direktivi, glede na to, da oba omenjena predpisa in tudi ZDDV-1 v 51. členu določajo, da je uvoznik takšnega oproščenega blaga lahko lahko le državni organ oz. državna organizacija.
- UPRS Sodba I U 896/2022-21Upravno sodišče RS · 27. 10. 2022
Predmetno blago je bilo skladno s Sklepom, Uredbo, Direktivo in ZDDV-1 oproščeno carinskih dajatev in DDV le ob pogoju, da je bil uvoznik tega blaga ustrezna državna organizacija, saj je zgolj takšen subjekt (poleg filantropksih oz. humanitarnih organizacij, ki so potrjene s strani pristojnih organov, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre) lahko upravičen do zadevnih oprostitev. Kot predpisuje Sklep (1. člen, prvi odstavek, točka (c)), mora biti blago uvoženo s strani državnih organizacij (vključno z državnimi organi, javnimi organi in drugimi osebami javnega prava) ali v njihovem imenu. Glede na to, da ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, da bi bila tožnik ali A. takšni državni organizaciji, temveč je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim carinskim organom nesporno, da je bil upravičenec do oprostitve Zavod, ki je, kot je to splošno znano, ustanovljen s strani Vlade RS, tožnik po presoji sodišča utemeljeno izpostavlja vprašanje, komu se ob ugotovljeni nenamenski rabi sploh sme naložiti dajatve. V postopku pred carinskima organoma prav tako tudi ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, ali je bilo predmetno blago morebiti uvoženo v imenu Zavoda (kot to m
- VSRS Sklep X Ips 320/2015Vrhovno sodišče RS · 30. 1. 2019besedilo 2018–2022
Davčni zavezanec, ki je uvoznik in dobavitelj, upravičen do oprostitve davka na dodano vrednost pri uvozu na podlagi odobritve, ki so jo pristojni carinski organi izdali po predhodnem preverjanju na podlagi dokazov, ki jih je predložil, ni zavezan naknadno plačati DDV, čeprav se ob naknadnem preverjanju izkaže, da vsebinski pogoji za oprostitev niso bili izpolnjeni, razen če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da so bile dobave, ki so sledile zadevnim uvozom, del utaje, ki jo je storil pridobitelj, in da ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi to utajo preprečil. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da subjektivni element v primeru naknadne vknjižbe DDV zaradi neizpolnitve obveznosti iz carinskega postopka 42 ni relevantna okoliščina. .
- VSRS Sklep X Ips 114/2015Vrhovno sodišče RS · 16. 1. 2019besedilo 2018–2022
Davčni zavezanec, ki je uvoznik in dobavitelj, upravičen do oprostitve davka na dodano vrednost pri uvozu na podlagi odobritve, ki so jo pristojni carinski organi izdali po predhodnem preverjanju na podlagi dokazov, ki jih je predložil, ni zavezan naknadno plačati DDV, čeprav se ob naknadnem preverjanju izkaže, da vsebinski pogoji za oprostitev niso bili izpolnjeni, razen če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da so bile dobave, ki so sledile zadevnim uvozom, del utaje, ki jo je storil pridobitelj, in da ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi to utajo preprečil. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da subjektivni element v primeru naknadne vknjižbe DDV zaradi neizpolnitve obveznosti iz carinskega postopka 42 ni relevantna okoliščina.
- SEU odločbaSodišče EU · 28. 8. 2017besedilo 2014–2018
Brez jedra.