7. člen ZPPreb-UPB1

Razlikovanje, ki je z vidika pogoja bivanja v triletnem časovnem obdobju pred prodajo stanovanja vzpostavljeno med osebami, ki so v stanovanju dejansko bivale določeno časovno obdobje, in tistimi, ki so bili poleg tega v njem tudi stalno prijavljeni (2. točka drugega odstavka 96. člena Zdoh-2), ni nerazumno, terja ga namen davčne oprostitve, na katero se sklicuje revident, in sicer da se z ugodnostjo stimulira kupovanje nepremičnin za reševanje lastnega stanovansjkega vprašanja ne pa za preprodajo.

V postopku je bilo ugotovljeno, da se tožnik zadržuje pri prijateljih in sorodnikih na različnih naslovih. Tožnik tako ni izkazal, da izpolnjuje pogoje za prijavo stalnega prebivališča iz 7. člena ZPPreb. Glede na navedeno ter dejstvo, da tožnik prejema varstveni dodatek, ki mu ga izplačuje center za socialno delo, je podana podlaga za uporabo četrtega odstavka 8. člena ZPPreb za določitev tožnikovega stalnega prebivališča na naslovu centra za socialno delo. Pri navedenem gre zgolj za registracijo posameznika na določenem naslovu, ne pomeni pa dejanske naselitve na tem naslovu, saj je omenjena ureditev namenjena le zagotavljanju evidence o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov, kar je tudi namen ZPPreb.

Zakon izrecno zahteva, da mora posameznik ob prijavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predložiti dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Navedene določbe mora upoštevati tudi upravni organ, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do položaja, ko bi upravni organ osebi prijavil stalno ali začasno prebivališče na naslovu, na katerem ta oseba ne bi imela pravice do prebivanja ali celo, da se lastnik ne bi strinjal s takšno prijavo, oziroma da lastnik nepremičnine sploh ne bi bil seznanjen s takšno prijavo.

Stališče upravnih organov, da prijava prebivališča ni upravna zadeva in da se v tej zadevi ne vodi upravni postopek, ni pravilno. Lastnik nepremičnine je vsekakor zainteresiran za to, kateri stanovalci so prijavljeni na njegovem naslovu oziroma kdo je prijavljen, da živi v njegovi nepremičnini, zato ni mogoče trditi, da nima pravega interesa sodelovati v tem postopku.

Stalno prebivališče in spremembo stalnega prebivališča mora posameznik prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije. Tožnik ni predložil dokaza, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja.

Upravni organ je v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča ugotovil, da ima tožnica na naslovu C. od 24. 6. 2011 prijavljeno začasno prebivališče. Organ je navedeno dejstvo v odločbo le povzel, do njega pa se ni opredelil, niti ni ugotavljal ali in kako prijava začasnega prebivališča vpliva na postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Prav tako organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljal, ali ima tožnica pravico do prebivanja na naslovu, ki ji ga je organ določil kot stalno prebivališče. Zakon namreč izrecno zahteva, da mora posameznik ob prijavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predložiti dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Priložiti ga mora tako prijavi stalnega kot tudi prijavi začasnega prebivališča.

Ob upoštevanju določb 3., 6. in 7. člena ZPPreb, podatkov v upravnih spisih in izpodbijane odločbe, je prvostopenjski upravni organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Iz vseh zbranih izjav prič in podatkov nesporno izhaja, da tožeča stranka ne biva na naslovu V.1, kjer želi ponovno prijaviti stalno prebivališče.

Določbi 1. odstavka 9. člena ZVrt in 2. odstavka 11. člena ZOFVI zagotavljata pravico, da starši ali zakoniti zastopniki izberejo vrtec, v katerega želijo vpisati otroka, ne pomenita pa tudi tega, da jim je ne glede na zmogljivosti oz. število prostih mest zagotovljena pravica do sprejema v izbrani vrtec. Ob tem sodišče še dodaja, da tudi v URS ni zapisane pravice otrok oz. njihovih staršev ali drugih zakonitih zastopnikov, da je sprejet v vrtec v določenem obdobju, niti ni na drugi strani določena obveznost občine, da zagotovi organizacijo predšolske vzgoje na način oz. v obsegu, ki bo vsem zainteresiranim omogočil sprejem v vrtec. Na drugi strani je občina tista, ki iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za delovanje vrtca, med drugim za investicijsko vzdrževanje in investicije v nepremičnine in opremo, za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa (28. člen ZVrt). Zaradi te povezanosti je po mnenju sodišča razumljivo (in razumno), če občina kot ustanoviteljica in financerka delovanja vrtca odloči, da bodo imeli pri vpisu v vrtec v primeru pr

Če organ, pristojen za prijavo stalnega prebivališča, podvomi v resničnost podatkov o stalnem prebivališču, uvede postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča in odloči o stalnem prebivališču po opravljenem posebnem ugotovitvenem postopku, ki ga začne po uradni dolžnosti.

Upravni organ je v skladu s 7. odstavkom 7. člena ZPPreb začel postopek ugotovitve dejanskega stalnega prebivališča, si v ta namen pridobil ustrezne listine in povabil na zaslišanje priče, vabljena pa je bila tudi tožeča stranka. Vročitev vabila je bila opravljena v skladu z ZUP (3. in 4. odstavek 87. člena), zato so neutemeljeni očitki o kršenju tožnikove pravice udeleževati se ugotovitvenega postopka.