9. člen ZPPreb-UPB1
(prijavna obveznost stanodajalca)
Posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti, ne glede na trajanje nastanitve. Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi dati stanodajalcu podatke iz 1., 2., 5., 6. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona ter številko javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (v nadaljnjem besedilu: javna listina). Če se posameznik, mlajši od 15 let, nastani skupaj s starši, skrbniki ali ožjimi družinskimi člani, so ti ob prijavi oziroma odjavi dolžni dati stanodajalcu o njem podatke iz 1., 2. in 6. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona. Ne glede na določbo drugega odstavka lahko vodja skupine ob prijavi oziroma odjavi organiziranih skupin, ki štejejo najmanj osem ljudi, njihova nastanitev pa ne traja več kot sedem dni, predloži stanodajalcu seznam članov skupine, ki za vsakega člana vsebuje podatke iz 1., 2. in 6. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona. Stanodajalec mora preveriti resničnost danih podatkov, pri čemer ima pravico preveriti istovetnost posameznika z vpogledom v javno listino.
- VSC Sklep PRp 161/2018Višje sodišče v Celju · 2019
V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo. V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.
- VSRS Sodba IV Ips 76/2014Vrhovno sodišče RS · 2014
Iz opisov dejanskega stanja v plačilnem nalogu in izpodbijani sodbi niso razvidni zakonski znaki očitanega prekrška, saj ni razvidna nobena od posebnih lastnosti, ki bi jih moral imeti storilec, da bi kot fizična oseba lahko odgovarjal za očitani prekršek.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 1. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sklep PRp 161/2018Višje sodišče v Celju · 29. 1. 2019
V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo. V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.
- VSRS Sodba IV Ips 76/2014Vrhovno sodišče RS · 25. 11. 2014
Iz opisov dejanskega stanja v plačilnem nalogu in izpodbijani sodbi niso razvidni zakonski znaki očitanega prekrška, saj ni razvidna nobena od posebnih lastnosti, ki bi jih moral imeti storilec, da bi kot fizična oseba lahko odgovarjal za očitani prekršek.