38. člen ZAzil-UPB2

Ker pooblaščenec tožnikov zaradi neizpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit) ni smel zastopati tožnikov, tožniki pa glede na navedeno ob vložitvi pooblaščenčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje niso še sami navedli utemeljenih okoliščin, zakaj so zamudili zakonski rok za tožbo, čeprav bi to morali ob sami vložitvi pooblaščenčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Če tožnik zamudi rok za vložitev tožbe, ki je v tem primeru določen v 2. odstavku 38. člena ZAzil, se taka tožba zavrže kot prepozna.

Zoper odločbo, izdano na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil, se tožba lahko vloži v treh dneh od prejema odločbe. Ker je tožnik prejel odločbo 26.7.2005, skupaj s prevodom v bengalski jezik, je tožba, vložena 15.9.2005, prepozna. Vročilnica je dokazna listina, iz katere izhaja, da je tožnik s podpisom potrdil prejem odločbe, kateri je bil priložen njen prevod v bengalski jezik.

V azilnem postopku se spisi vročajo prosilcu za azil oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Šteje se, da je spis vročen, ko ga sprejme ena od navedenih oseb, torej je vročen, ko ga sprejme prva od navedenih oseb. Od tega dne začne teči tudi rok za opravo dejanja, ki je vezano na vročitev in rok.

Tožbeni argument, da je ureditev iz drugega stavka 2. odstavka 32. člena ZAzil v nasprotju z Ustavo, je neutemeljen, ker je poseg v omenjeno pravico v skladu z načelom sorazmernosti in zato niso podani pogoji za uvedbo postopka po 136. členu Ustave.

ZAzil ima posebne določbe glede vročanja pisanj, zato se za vročanje ne uporabljajo določbe ZUP. Ker se po 2. odstavku 32. člena ZAzil šteje pisanje - odločba - za vročeno, ko ga prejme ena od oseb iz 1. odstavka 32. člena ZAzil (prosilec oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec), rok za vložitev tožbe zoper odločbo začne teči z vročitvijo odločbe prvi od navedenih oseb.

Tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je nedovoljen, ker je bil vložen po izteku tri dnevnega roka za njegovo vložitev oz. po izteku treh dni, ko je prenehal vzrok za zamudo vložitve tožbe. Tožba je zato vložena prepozno.

Določba 3. odstavka 38. člena ZAzil nalaga ne le trditveno, pač pa tudi dokazno breme na stran tožeče stranke, ki mora okoliščine za utemeljitev predloga (vsaj) verjetno izkazati že ob vložitvi predloga. Okoliščine, s katerimi tožnik utemeljuje svoj predlog, da naj si ne bi mogel najti svetovalca za begunce zaradi praznikov in da naj bi se tožnik z nekom zmenil po praznikih, pa slednji ni prišel, po presoji sodišča niso verjetno izkazane zgolj s tožnikovim navajanjem, da se je zmenil z nekom, pa slednji ni prišel, ne da bi tožnik navedel vsaj njegovo ime, telefonsko številko ali kakšno drugo okoliščino, ki bi omogočala preizkus te tožnikove navedbe. Prav tako ni verjetno izkazana niti tožnikova trditev, da si zaradi praznikov dne 31. 10. 2003 in 1. 11. 2003 ni mogel pravočasno zagotoviti pomoči svetovalca za begunce, saj je iz podatkov tožbe razvidno, da je bil predmetni postopek uveden v mesecu juliju 2003 in je bila izpodbijana odločba izdana 25. 10. 2003, navedeno časovno obdobje od uvedbe postopka v mesecu juliju do izdaje izpodbijane odločbe pa je tožniku brez vsakega dvoma nudilo na razpolago dovolj časa in glede na to, da mu gibanje ni bilo omejeno tudi priložnosti, da si

Po mnenju sodišča je enako nedopustna tudi naknadna dopolnitev (sicer pravočasno vložene) tožbe, če je vložena že po tem, ko je potekel zakonski rok za tožbo. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati (novih) dejstev in predlagati (novih) dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Gre prav za tak primer, ko tožeča stranka v naknadni dopolnitvi tožbe (ne glede na to, da je podana že po izteku zakonskega roka za tožbo, ki je določen v 2. odstavku 38. člena ZAzil) navaja nova dejstva in prilaga dokaze za ta dejstva. Sodišče jih v okviru presoje zakonitosti uvodoma navedene izpodbijane odločbe ne more upoštevati. Vendar pa ima na podlagi določbe 41. člena ZAzil tožnik možnost vložiti novo prošnjo za azil in v postopku po tej novi prošnji za azil uveljavljati razloge, ki jih tožnik uveljavlja z naknadno dopolnitvijo tožbe. Po določbi 41. člena ZAzil lahko namreč prosilec za azil vloži novo vlogo za azil, če predloži dokaze, da so se zanj okoliščine po izdaji prejšnje odločbe bistveno spremenile, kar pomeni upoštevanje naknadno spremenjenih okoliščin tako v zvezi s priznanjem azila na

Pri zamudi zakonskega roka za vložitev tožbe se tožnik, ki ga zastopa odvetnik ali svetovalec za begunce, ne more uspešno sklicevati na pravni pouk, v katerem ni navedeno, da se sproži upravni spor s tožbo, je pa naveden rok, v katerem se upravni spor sproži in pri katerem sodišču.