18. člen ZVPSBNO
Objava sodbe
(1)Kadar stranka uveljavlja zaradi pravičnega zadoščenja izplačilo denarne odškodnine s tožbo pred pristojnim sodiščem iz 20. člena tega zakona, lahko sodišče upoštevaje vse okoliščine zadeve in merila iz 4. člena tega zakona, še posebej pa ravnanje same stranke v postopku, in ob oceni, da je pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo mogoče zagotoviti že z ugotovitvijo kršitve pravice, izjemoma ne določi denarne odškodnine, temveč s sodbo ugotovi le kršitev pravice. V tem primeru sodišče na zahtevo stranke tudi odloči, da se sodba objavi.
(2)V primeru hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko sodišče na zahtevo stranke poleg denarne odškodnine odredi tudi objavo sodbe.
(3)Sodba, ki se objavi, vsebuje o stranki samo naslednje osebne oziroma druge podatke: osebno ime ali firmo oziroma drug naziv tožnika, naslov stalnega, začasnega ali drugega prebivališča tožnika in sedež firme ter datum rojstva, če ga je stranka v tožbi po 20. členu tega zakona navedla.
(4)Sodišče, za katero je s sodbo ugotovljeno, da je nepotrebno odlašalo z odločanjem v strankini zadevi, objavi pravnomočno sodbo na svoji spletni strani in krije stroške objave. Sodba mora biti objavljena dva meseca, nato pa se arhivira znotraj spletne strani ali izbriše v 15 dneh od prejema zahteve stranke ali večine strank iz sodbe.
- VSRS Sodba II Ips 101/2021Vrhovno sodišče RS · 2022
Odvetnik, ki je po tretjem odstavku 14. člena OT podal predlog za priznanje in odmero stroškov zastopanja po uradni dolžnosti, ima v primeru, ko sodišče ne odloči v tridesetih dneh, aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravnih sredstev po ZVPSBNO. Ima pa Vrhovno državno tožilstvo prav, da je glede na ugotovljene okoliščine trimesečna zamuda z izdajo odločbe o priznanju in odmeri stroškov v znesku 95,16 EUR) pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo mogoče zagotoviti že z ugotovitvijo kršitve pravice in ni utemeljena prisoja denarne odškodnine.
- VSL sodba II Cp 5167/2007Višje sodišče v Ljubljani · 2008
Notranje neugodje nosilca kršene pravice do sojenja v razumnem roku je pogoj za pravico do pravičnega denarnega zadoščenja.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 1. 6. 2012 · trenutno
- 25. 12. 2009 – 31. 5. 2012 ~
- 3. 8. 2009 – 24. 12. 2009
- 9. 11. 2006 – 2. 8. 2009
- 19. 5. 2006 – 8. 11. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 4. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 101/2021Vrhovno sodišče RS · 6. 4. 2022
Odvetnik, ki je po tretjem odstavku 14. člena OT podal predlog za priznanje in odmero stroškov zastopanja po uradni dolžnosti, ima v primeru, ko sodišče ne odloči v tridesetih dneh, aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravnih sredstev po ZVPSBNO. Ima pa Vrhovno državno tožilstvo prav, da je glede na ugotovljene okoliščine trimesečna zamuda z izdajo odločbe o priznanju in odmeri stroškov v znesku 95,16 EUR) pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo mogoče zagotoviti že z ugotovitvijo kršitve pravice in ni utemeljena prisoja denarne odškodnine.
- VSL sodba II Cp 5167/2007Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2008besedilo 2006–2009
Notranje neugodje nosilca kršene pravice do sojenja v razumnem roku je pogoj za pravico do pravičnega denarnega zadoščenja.