74. člen ZGD-1

Zakon ne predpisuje, da bi moral imeti podjetnik poleg sebe oziroma enoosebna družba poleg direktorja še kakšne druge organe ali zaposlene. Zato je potrebno upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo, kot v primeru večjih družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe. Sklep o začasni odredbi je bil prvo pisanje v obravnavani zadevi. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da zoper njo teče sodni postopek, ji je priznan privilegij, da lahko s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje prepreči zamudo roka za ugovor zoper začasno odredbo.

Iz besedila 4. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 izhaja, da mora dedič, če želi nadaljevati zapustnikovo podjetje, ravnati aktivno in AJPES skupaj s sklepom o dedovanju predložiti izjavo o nadaljevanju zapustnikovega podjetja. To mora storiti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V nasprotnem primeru AJPES podjetnika izbriše iz Poslovnega registra. Toženec izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje, AJPES ni predložil. To je dovolj za zaključek, da do nadaljevanja zapustnikovega podjetja ni prišlo. Za primere, ko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, lahko „zapuščinsko“ sodišče na predlog dedičev, ki so dedovali zapustnikovo premoženje, izda potrdilo, da so dediči. Za postopek pred AJPES ima takšno potrdilo gotovo enako dokazno moč kot sklep o dedovanju.

Napačen je zaključek tožene stranke, da ponudbe niso bile izdane upravičencu za izplačilo sredstev, ker subjekt na dokumentih povpraševanja in ponudb v trenutku nastanka le-teh še ni bil registriran v Poslovnem registru Slovenije, torej še ni obstajal. Po presoji sodišča namreč pridobivanje ponudb ne predstavlja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, ampak gre za opravljanje predhodnih aktivnosti oziroma pridobivanje informacij, na podlagi katerih bo lahko samostojni podjetnik opravljal svojo dejavnost.

Ob ugotovitvi, da dolžnica dejavnosti čiščenja ne opravlja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeni osebni avtomobil dolžnici ne predstavlja (več) nujno potrebne stvari za opravljanje dejavnosti in da je s tem odpadel razlog (podlaga) za izvzem avtomobila iz stečajnem mase. Glede na to, da se poslovanje stečajne dolžnice kot podjetnice sploh še ni začelo, se v stečajno maso (ponovno) vključi premoženje stečajne dolžnice, ki je bilo izvzeto iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP.

Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.

Podjetnik ni pravna oseba in ni subjekt vpisa v sodni register, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka in zavrženje predloga za nadaljevanje postopka zaradi zamude enoletnega roka za uveljavljanje upnikovega zahtevka zoper aktivne družbenike kot pravne naslednike izbrisane družbe. V razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema namreč že pojmovno ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu, saj gre za isto fizično osebo.

Kljub temu da je tožniku, tujcu, samostojnemu podjetniku, prenehalo delovno dovoljenje, ima lastnost zavarovanca po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposleni, saj ni bil izbrisan kot podjetnik iz Poslovnega registra Slovenije.