389.a člen ZFPPIPP

Iz zakona ne izhaja, da bi za možnost uspeha s predlogom, da se mu dovoli poslovati kot podjetnik, dolžnik moral nujno sočasno podati tudi predlog za odpust obveznosti. Pač pa zgoraj citirana 1. točka petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP zahteva, da če sta podana oba takšna predloga, sodišče najprej odloči o tistem za odpust obveznosti, saj mu šele to omogoča vsebinsko presojo predloga za poslovanje dolžnika kot podjetnika.

Dolžnik mora za odpust obveznosti zaprositi najpozneje hkrati s predlogom za dovolitev poslovanja stečajnega dolžnika kot samostojnega podjetnika.

ZFPPIPP določa pravila, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon (poslovanje). Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja samo, če je bil v postopku osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti (kar je v konkretnem primeru izpolnjeno) in če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče (med drugim) oceniti, da dolžnik ne bo posloval z izgubo. Dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo, zaradi česar njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.

A. A. je bil izbrisan iz registra AJPES kot zasebnik - odvetnik. Nad njim se je namreč začel postopek osebnega stečaja, z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom pa stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika. Na podlagi obvestila stečajnega sodišča agencija (AJPES) podjetnika ali zasebnika izbriše iz registra, pri čemer izbris učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Navedeno pa ne velja, če je stečajni dolžnik pridobil od stečajnega sodišča dovoljenje za nadaljnje opravljanje dejavnosti tudi po začetku osebnega stečaja. Z začetkom osebnega stečaja je stečajni dolžnik A. A. izgubil status odvetnika, kar je posledica omejitve njegove poslovne sposobnosti zaradi začetka stečaja. Z začetkom osebnega stečaja tako pooblastilo odvetniku preneha in če nima posebnega dovoljenja stečajnega sodišča za nadaljnje opravljanje dejavnosti po 389.a členu ZFPPIPP, ne more več zastopati stranke kot odvetnik. Pred sodiščem prve stopnje je sicer lahko pooblaščenec tudi oseba, ki ni odvetnik in bi tako dolžnica A. A. tudi po začetku osebnega stečaja nad njim lahko veljavno pooblastila za zastopanje pred sodišče

Dolžnik je predlog za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika sicer dopolnil, višje sodišče pa pritrjuje sodišču prve stopnje, da kljub temu še ni popoln. Dolžnik namreč še vedno ni navedel, koliko bodo znašali stroški poslovanja, temveč je pojasnil le, koliko bo znašal povprečni bruto prihodek (cca 8.000,00 EUR) ter navedel, da se bo ta v primerjavi z letom 2018 zvišal. Sodišče prve stopnje zato na podlagi takšnega dolžnikovega predloga in njegove dopolnitve ni moglo oceniti, ali obstaja zadostna verjetnost (verjetnost, ki presega 50%), da v kolikor bi dovolilo poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika, ta ne bo posloval z izgubo (2. točka drugega odstavka 389.a člena ZFPPIPP).

Ob ugotovitvi, da dolžnica dejavnosti čiščenja ne opravlja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeni osebni avtomobil dolžnici ne predstavlja (več) nujno potrebne stvari za opravljanje dejavnosti in da je s tem odpadel razlog (podlaga) za izvzem avtomobila iz stečajnem mase. Glede na to, da se poslovanje stečajne dolžnice kot podjetnice sploh še ni začelo, se v stečajno maso (ponovno) vključi premoženje stečajne dolžnice, ki je bilo izvzeto iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP.

Pooblastilo upnice je odvetnici z uvedbo stečajnega postopka nad odvetnico prenehalo.

Sposobnost zastopanja fizične osebe v pritožbenem postopku zakon veže na poslovno sposobnost in opravljen pravniški državni izpit. Omejitev poslovne sposobnosti po stečajnem pravu ne vpliva na sposobnost zastopanja.

V sklepu je sodišče podalo pozitivno prognozo glede dolžnikovega poslovanja, zato mu je tudi dalo soglasje za začetek poslovanja. Tega stališča po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče spremeniti, če na podlagi poslovanja dolžnika v stečaju nihče od upravičenih predlagateljev ni predlagal ustavitve poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika. Ker dovoljenje po navedenem sklepu ni prenehalo veljati, pa se v okoliščinah konkretnega primera izkaže, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage z izpodbijanim sklepom dovoljenje zavrniti.

Odvetnik je zasebnik ki mu preneha status odvetnika že z začetkom stečajnega postopka. Nemožnost opravljanja odvetniškega poklica v stečaju ni tista osebna okoliščina, ki bi lahko vplivala na določitev krajšega preizkusnega obdobja. Če bo dolžnik izpolnil zakonske pogoje, mu bo sodišče dovolilo, da tudi v stečaju opravlja odvetniški poklic in na ta način z dohodki iz poslovanja poveča stečajno maso za poplačilo terjatev upnikov. Zato ne drži stališče pritožnika, da je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja prezrlo za dolžnika izjemno pomembno okoliščino, da v času preizkusnega obdobja ostane brez možnosti opravljati odvetniški poklic.

Dvom v izvedljivost poslovnega načrta izhaja ravno iz okoliščine, da dolžnik ne izkazuje niti izkušenj niti izobrazbe z vodenjem podjetja, načrtuje pa tako poslovanje, ki bo terjalo za vsa tista dela, ki jih dolžnik sam ne bo mogel opravljati, delo s pogodbenimi podizvajalci. Predvsem dolžnik v predlogu ni pojasnil, kakšna bo višina stroška dela podizvajalcev in računovodskih storitev.

V trenutku vložitve predloga za začetek stečajnega postopka je dolžnica opravljala dejavnost odvetništva, to dejavnost pa je opravljala še tudi na dan začetka stečajnega postopka. Pri tem ni pomembno, ali je imela tak status tudi v trenutku prevzema obveznosti. Ker dolžnica v času vložitve predloga in odločanja o predlogu ni izpolnjevala kriterijev potrošnika, kot je to določeno v 7. členu ZFPPIPP, se nad njo lahko začne stečajni postopek le kot postopek osebnega stečaja nad zasebnico. Obvestilo v skladu s 1025. členom OZ je pomembno le zaradi morebitne odškodninske odgovornosti upnika. Na sam nastanek terjatve pa ne vpliva.

Načrtovani poslovni izid dolžnika kot podjetnika mora vsebovati prikaz prihodkov, ki jih predvideva iz dejavnosti (npr. koliko voženj bo opravil, po kakšni ceni), stroškov, ki mu bodo nastali (stroški materiala, storitev, dela, plač, socialnih zavarovanj), davkov, ki jih bo moral plačati, ter izračun čistega poslovnega izida. Podkrepljen mora biti z navedbo okoliščin, iz katerih izhaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo.