625. člen ZGD-1

Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov pri izčlenitvi se smiselno uporablja 595. člen ZGD-1.

Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.

Upoštevaje dejstvo, da so pravne posledice delitve nastopile že z vpisom delitve v sodni register in ne bodo nastopile šele potem, ko bo sklep o vpisu ustanovitve subjekta postal pravnomočen, prav tako pa po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve, višje sodišče zaključuje, da začasna ureditev stanja kot jo zahteva tožeča stranka ni več mogoča.

Tožnica z oddelitvijo ni prenehala, je pa prenehala opravljati investicijske storitve in posle. Zato izpodbijanja prepoved več ne posega v njen pravni položaj, saj več ne opravlja investicijskih storitev in poslov, katerih opravljanje ji je bilo prepovedano z odločbo Agencije. Zato ugotovitev morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zanjo ni več pravno pomembna. Tožnica namreč zgolj z ugotovitvijo morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zase ne bi mogla doseči izboljšanja pravnega položaja, medtem ko izboljšanje pravnega položaja za druge (za oddeljeno novoustanovljeno borznoposredniško družbo ni pravno relevantno. Kakšnega drugega pravno upoštevnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe tožnica ni substancirala. Tako iz njenih navedb ni razbrati, da bi z uveljavljanjem nezakonitosti izpodbijane prepovedi zasledovala pravni interes do povrnitve škode (po ZUS-1) oziroma odškodnine (v pravdnem postopku). Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine (s strani tožnice). Zato Vrhovno sodišče ni upoštevalo nekonkretiziranega sklicevanja tožnice na vpliv izrečenega ukrepa na njeno dobro ime in ugl

Vprašanje aktivne legitimacije upnika je del materialnega prava, zato ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja t. i. teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. V obravnavani zadevi ni sporno, da je upnik pravna oseba avstrijskega prava, ki pa ga sodišče prve stopnje ni uporabilo, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Slovensko statusno pravo omogoča tako tudi preoblikovanje, da od preoblikovanja dalje obstoji več univerzalnih pravnih naslednikov dotedanje gospodarske družbe, a obenem določa, da preide z delitvijo na novo/prevzemno družbo tisti del premoženja družbe, ki je določen z delitvenim načrtom, zato je lahko upnik le tisti, ki je pravni naslednik in v skladu z delitvenim načrtom tudi prevzemnik določene terjatve. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče najprej ugotoviti, kakšna je vsebina avstrijskega prava, nato, za kako statusno preoblikovanje je šlo, in na koncu, ali je bila predmetna terjatev prenesena na pravno osebo, ki je