638. člen ZGD-1

Glede na prvi odstavek 636. člena ZGD-1 sta za obveznost upnikov odgovorna prvotni dolžnik (prenosna družba) in (novi) dolžnik (prevzemna družba) solidarno (pasivna legitimacija obeh). Upniki so predlogu za izvršbo, v katerem so se sklicevali na prehod terjatve na dolžnika v skladu s 24. členom ZIZ in 636. členom ZGD-1, (med drugim) priložili tudi notarski zapis Pogodbe o delitvi s prevzemom v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju I 322/2022 (izdanim na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju P 68/2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 21/2022), kar zadošča za zaključek, da je bila terjatev upnikov dodeljena dolžniku v skladu s prvim odstavkom 636. člena ZIZ in je prešla nanj v skladu s 24. členom ZIZ. S tem se je dokazno breme glede dejstva, da terjatev upnikov s Pogodbo o delitvi in prevzemu ni bila dodeljena dolžniku, prevalilo na dolžnika (ki ima za to vso potrebno dokumentacijo in listine, za razliko od upnikov), ki pa ga v ugovornem postopku ni zmogel in v ugovoru tudi ni izkazal, da bi bila njegova solidarna odgovornost omejena. V ugovoru je namreč v zvezi s tem le posplošeno navedel, da terjatev upnikov ni prešla na dolžnika, in še, da je prevzeto premoženje

Kadar (z oddelitvijo) pride do univerzalnega pravnega nasledstva, se šteje, da univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim premoženjem, in sicer tako v materialnem kot procesnem smislu. Skladno s sodno prakso v primeru, ko tožeča stranka s tožbo poleg prvotne tožene stranke zajame še prevzemno družbo, ne gre za subjektivno spremembo tožbe oziroma razširitev tožbe, ampak za prilagoditev tožbe statusnemu preoblikovanju, do katerega je prišlo po vložitvi tožbe, zato ni potrebno soglasje za razširitev tožbe iz drugega odstavka 191. člena ZPP.

Materialnopravno pravilno je s številnimi primeri enotne sodne prakse podprto stališče sodišča prve stopnje, da pride pri oddelitvi s prevzemom do prenosa premoženja iz prenosne na prevzemno družbo z vpisom delitve v register, t.j. po samem zakonu na podlagi 1. točke drugega odstavka 635. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah to pomeni, da je vknjižba lastninske pravice na prevzemno družbo v zemljiški knjigi zgolj deklaratornega značaja, kar smiselno izhaja tudi določb četrtega in petega odstavka 45. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Lastninska pravica pridobljena na izviren način pa je podlaga za priznanje izločitvene pravice po 2. točki drugega odstavka 22. člena ZFPPIPP.

Predlog se zavrne.

V predlogu za izvršbo je upnik prehod terjatve nanj zatrjeval s sklicevanjem na pogodbo o oddelitvi s prevzemom, z dne 11.8.2014, sklenjeno pri notarki N. K. SV 1389/2014, predlagal je tudi vpogled v AJPES in v zbirko listin sodnega registra. Tak predlog ustreza pogojem iz 24. člena ZIZ. Ko sta dolžnika ugovarjala in se je prehod terjatve šele takrat izkazal za spornega, je v odgovoru na ugovor upnik predložil še dodatne listine, ki oddelitev s prevzemom nedvoumno dokazujejo. Glede na to, da se v izvršilnem postopku ob vložitvi predloga za izvršbo zahteva le označbo listin, so bile vse listine v spis vložene pravočasno.

Pogodba je materialno pravo, ki ga mora sodišče ustrezno upoštevati, če se pravdni stranki nanj sklicujeta. Tožena stranka s pritožbenimi trditvami, da je v Pogodbi o poslovnem sodelovanju izrecno navedeno, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki ob sklenitvi vsake posamezne prodajne pogodbe s kupci plačilo za opravljeno storitev v višini 2,5% od dogovorjene prodajne cene, z ničemer ne izpodbije pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je naročnik dolžan plačati tudi v primeru, če najde kupca sam in o tem obvesti izvajalca, da mu s tem omogoči izvedbo preostalih opravil v skladu s 6. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju.

Solidarna odgovornost vseh v delitvi udeleženih družb velja tudi za nezapadle, negotove in pogojne terjatve. Tako v primeru združitev kot v primeru delitev imajo upniki družb, ki se združujejo oziroma delijo, pravico zahtevati zavarovanje svojih terjatev. Podlago za zavarovanje terjatve iz take pravde (na ustanovitev zavarovanja) pa predstavljajo tista določila ZIZ, ki urejajo izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih terjatev. Razlika je le v tem, da pri združitvah trditveno in dokazano breme o ogroženosti upnikove terjatve nosi upnik, pri delitvah pa se ogroženost upnikove terjatve domneva.

Prva tožena stranka kot prenosna družba in druga tožena stranka kot prevzemna družba sta sklenili pogodbo o izčlenitvi in prevzemu. V tej pogodbi je določeno, da prevzemna družba (torej druga tožena stranka) kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki je prešlo na prevzemno družbo in katerih subjekt je bila prenosna družba. Na drugo toženo stranko je prešla celotna dejavnost posredništva pri prometu z nepremičninami. Tožnica je ves čas trajanja delovnega razmerja pri prvi toženi stranki opravljala delo v zvezi s preneseno dejavnostjo. Vse vtoževane obveznosti (plača, potni stroški in regres za letni dopust) so nastale v zvezi s tožničinim opravljanjem dela pri prvi toženi stranki v zvezi z dejavnostjo posredništva pri prometu z nepremičninami. Zato je druga tožena stranka na podlagi pogodbe o izčlenitvi in prevzemu kot univerzalni pravni naslednik prve tožene stranke stopila tudi v razmerje med prvo toženo stranko in tožnico v zvezi z vtoževanimi terjatvami. Prva in druga tožena stranka sta materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Glede spornega predmeta sta obe stranki v pravni skupnosti na podla

Pritožnik s pritožbo zoper sklep o vpisu ustanovitve A d.o.o. ne more doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov. Poleg tega morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Pritožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj z njo ne more doseči učinkov, ki jih želi.