84. člen ZVO-1-UPB1

Ministrstvo mora v postopku odločanja o vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja presoditi, ali upravljavec za napravo, za katero zahteva to dovoljenje, potrebuje pravnomočno okoljevarstveno soglasje. Pridobitev okoljevarstvenega soglasja pa je skladno s 50. členom ZVO-1 potrebna pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna (drugi odstavek 51. člena ZVO-1).

Neizpolnitev obveznosti toženke, da izda in vroči upravni akt v določenem roku, v tem primeru ni upravičena.

Upravni organ ni imel zakonske podlage, da v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja preveri še kakšna druga dovoljenja kot je rudarska koncesija za izkoriščanje mineralnih surovin, kot tudi ne ugotavljati, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izvedbo agromelioracije, saj ne gre za isto upravno stvar.

Toženka v razlogih odločitve ne ugotavlja, da naj bi pri tožniku po izvedenem postopku mešanja nastajali (tudi) odpadki z zrcalno oznako. Prav tako ne obrazloži, zakaj šteje, da je v obravnavanem primeru za izvajanje nadzora, kljub temu, da je tožniku naložila, da vsem šaržam odpadkov dodeli oznako nevarnih odpadkov, potrebno izvesti še vrednotenje nevarnih lastnosti vsake šarže. Prvostopenjski organ le citira člene Uredbe o odpadkih, vendar svoje odločitve o tem, da nadzor nad obdelavo oziroma skladiščenjem odpadkov terja vrednotenje vsake šarže z ničemer ne utemelji, medtem ko drugostopenjski organ z ničemer ne odgovori na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na te dele prvostopenjske odločbe. Tudi po presoji sodišča pa bi morala toženka potrebnost tovrstnega nadzora vsebinsko utemeljiti, kajti organ je tisti, ki je pristojen za vsebinsko opredelitev določbe 17. točke prvega odstavka 41. člena Uredbe, po kateri sme ministrstvo za vsak postopek obdelave določiti morebitne druge oblike nadzora nad obremenjevanjem okolja. Sodišče ugotavlja, da je v dispozitivu izpodbijane odločbe jasno določeno, da mora tožnik v 30 m3 zabojniku skladiščiti samo šarže, ki imajo enake fizikalne

Po presoji sodišča je tožnica z navedbami o emisijah smradu, organskih snovi in hrupa, s katerimi oporeka ustreznosti ukrepov, določenih za izpolnitev pogojev iz 17. člena ZVO-1, dovolj določno zatrjevala, da bodo emisije v okolje presegale predpisane mejne vrednosti, to pa so pravne koristi, ki jih glede na določbo prvega odstavka 83. člena ZVO-1 lahko varuje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.

Zakonodajalec je položaj občine kot lokalne samoupravne skupnosti v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja iz 82. člena ZVO uredil tako, da je v petem odstavku 84. člena ZVO-1 določil, da ministrstvo pošlje izdano okoljevarstveno dovoljenje iz 82. člena tega zakona pristojni inšpekciji in občini, na katere območju se nahaja naprava (za katero je dovoljenje izdano). Dejstvo, da zakon določa, da se odločba pošlje (ne pa vroči) določenemu organu oziroma subjektu, pomeni, da takšnega organa oziroma subjekta ne šteje za stranko v upravnem postopku.

Predlog za obnovo ni bil formalno nepopoln, saj ne gre za primer, ko tožnica v njem ne bi navedla, na čem temelji njen pravni interes, in bi jo bilo treba zaradi tega pozvati na dopolnitev vloge. S tem ko je trdila, da ji pripada pravica do udeležbe v postopku na podlagi 73. člena ZVO-1, je omogočila preizkus okoliščine, na katero je oprla predlog, torej ali se ima kot lokalna skupnost pravico udeležiti obravnavanega postopka.

Lokalna skupnost ne more biti stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za druge naprave po 82. členu ZVO-1 že po samem zakonu, izkazala pa ni niti pravnega interesa za pridobitev položaja stranskega udeleženca.

V obravnavani zadevi predlog za obnovo ni bil formalno nepopoln, saj ne gre za primer, ko tožnica v njem ne bi navedla, na čem temelji njen pravni interes, in bi jo bilo treba zaradi tega pozvati na dopolnitev vloge. S tem ko je trdila, da ji pripada pravica do udeležbe v postopku na podlagi 73. člena ZVO-1, je omogočila preizkus okoliščine, na katero je oprla predlog (pravni interes za udeležbo v postopku), torej ali se ima kot lokalna skupnost pravico udeležiti obravnavanega postopka.

Lokalni skupnosti v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za vnos blata na zemljišče na podlagi 82. člena ZVO-1 ni mogoče priznati položaja stranskega udeleženca.