164. člen ZGO-1-UPB1
(prekrški investitorja)
(1)Z denarno kaznijo od 300.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor: 1. če se na podlagi njegovega naročila gradi enostavni objekt, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 3. člena); 2. če se na podlagi njegovega naročila brez predhodne pridobitve lokacijske informacije postavlja urbana oprema, pa pred pričetkom njene postavitve ni pridobil soglasja lastnika javne površine, na katero se postavlja (peti odstavek 3. člena); 3. če se na podlagi njegovega naročila izvajajo dela v zvezi s spremembo rabe, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 4. člena); 4. če uporablja ali da v uporabo objekt, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena); 5. če uporablja ali da v uporabo objekt z namenom poskusnega obratovanja, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena); 6. če pred začetkom investicijskih vzdrževalnih del, ki se opravljajo na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino ali objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ni pridobil lokacijske informacije (drugi odstavek 6. člena); 7. če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen); 8. če za odgovornega vodjo projektov ne imenuje enega izmed odgovornih projektantov, ki jih je določil projektant, ali če pred začetkom gradnje ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad gradnjo (prvi odstavek 27. člena); 9. če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen); 10. če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen); 11. če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen); 12. če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen); 13. če gradbeni nadzor poveri osebi, ki nastopa kot izvajalec gradnje nad katero opravlja nadzor ali je v kakršnikoli drugi medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena); 14. če revizijo projektne dokumentacije poveri osebi, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo, nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena); 15. če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri isti osebi, pri čemer ta oseba hkrati izvaja gradnjo na objektu, za katerega je izdelal projektno dokumentacijo, ali če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri različnim osebam, ki sta v medsebojni poslovni povezavi, ali če sta odgovorni vodja projektiranja in odgovorni nadzornik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živita v izvenzakonski skupnosti (četrti odstavek 34. člena); 16. če pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg in gradbeni nadzor poveri izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu oziroma, ki je s takšnim investitorjem v medsebojni poslovni povezavi (peti odstavek 34. člena); 17. če pri gradnji nastopa kot nadzornik in na istem objektu hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (šesti odstavek 34. člena); 18. če pri gradnji nastopa kot revident in v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant, izvajalec ali nadzornik (sedmi odstavek 34. člena); 19. če za izbiro najboljše strokovne rešitve ne organizira javnega natečaja, čeprav tako določa zakon, prostorski akt ali drug predpis (prvi odstavek 43. člena); 20. če organizira javni natečaj v nasprotju z določbami tega zakona (drugi odstavek 43. člena); 21. če izdelave projektne dokumentacije najprej ne ponudi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta (četrti odstavek 43. člena); 22. če ne zagotovi pogodbenega sodelovanja avtorja izbrane natečajne rešitve na predpisani način (peti odstavek 43. člena); 23. če v primerih, predpisanih z zakonom, ne poskrbi za revizijo projektne dokumentacije (prvi odstavek 53. člena); 24. če v primeru, ko pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili izvajalci, ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (drugi odstavek 76. člena); 25. če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena); 26. če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena); 27. če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena); 28. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena); 29. če v predpisanem roku pri geodetskem podjetju ne naroči projekta za vpis v uradne evidence, v primeru gradnje za trg pa tudi ne poskrbi za vpis objekta v zemljiški kataster, v primeru stavbe v kataster stavb in v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture tudi v kataster gospodarske javne infrastrukture (prvi odstavek 105. člena); 30. če na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).
(2)Z denarno kaznijo od 50.000 do 130.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik kot investitor, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3)Z denarno kaznijo od 300.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4)Z denarno kaznijo od 30.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
- VSL sodba in sklep I Cpg 1735/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Predpisana pisna oblika pogodbe o opravljanju gradbenega nadzora ni predpisana kot konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, temveč zato, da naročniku oziroma investitorju olajša dokazovanje, da je izpolnil svojo javnopravno obveznost zagotoviti ustrezno kvaliteten nadzor nad gradnjo ter zato, da olajša kontrolo izpolnjevanja te obveznosti s strani države, tako v pogledu osebe nadzornika kot časa opravljanja nadzora. Zakon kršitve obličnostne zahteve tudi ne sankcionira. Kršitev obličnosti stranko postavlja zgolj v slabši položaj, saj je ona tista, ki mora dokazati, da je bila ustrezna pogodba sklenjena in da je bila sklenjena pravočasno. Pri predpisani obličnosti gre torej za obliko, ki je določena zaradi lažjega dokazovanja in zato njena obličnost ni pogoj za veljavnost. Pogodba o nadzoru nad gradnjo bi bila glede na povedano lahko zato sklenjena tudi tako, da sta stranki svojo voljo za njeno sklenitev izrazili ustno oziroma na kakšen drugačen način.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 2. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Cpg 1735/2014Višje sodišče v Ljubljani · 4. 2. 2015
Predpisana pisna oblika pogodbe o opravljanju gradbenega nadzora ni predpisana kot konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, temveč zato, da naročniku oziroma investitorju olajša dokazovanje, da je izpolnil svojo javnopravno obveznost zagotoviti ustrezno kvaliteten nadzor nad gradnjo ter zato, da olajša kontrolo izpolnjevanja te obveznosti s strani države, tako v pogledu osebe nadzornika kot časa opravljanja nadzora. Zakon kršitve obličnostne zahteve tudi ne sankcionira. Kršitev obličnosti stranko postavlja zgolj v slabši položaj, saj je ona tista, ki mora dokazati, da je bila ustrezna pogodba sklenjena in da je bila sklenjena pravočasno. Pri predpisani obličnosti gre torej za obliko, ki je določena zaradi lažjega dokazovanja in zato njena obličnost ni pogoj za veljavnost. Pogodba o nadzoru nad gradnjo bi bila glede na povedano lahko zato sklenjena tudi tako, da sta stranki svojo voljo za njeno sklenitev izrazili ustno oziroma na kakšen drugačen način.