28. člen ZGO-1-UPB1
(pogoji za projektanta)
(1)Dejavnost projektiranja sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi.
(2)Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko opravlja dejavnost projektiranja, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje ustreznega števila posameznikov, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta.
(3)Tuje pravne osebe in njihove podružnice v Republiki Sloveniji lahko ob pogoju vzajemnosti opravljajo dejavnost projektiranja, če izpolnjujejo tudi pogoje iz prejšnjega odstavka.
(4)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena sme opravljati dejavnost projektiranja tudi posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi in drugimi predpisi izpolnjuje še pogoj, da ima v skladu z določbami tega zakona pridobljeno licenco za samostojno opravljanje arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja.
- VSL Sodba I Cp 1915/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je za škodo izključno odgovoren tožnikov delodajalec, ki je bil izvajalec in ob tem tudi koordinator vseh del. Kot izvajalec je bil tisti, ki je odrejal delo delavcem in na njem je ležala skrb, da ima popolno dokumentacijo. Če kot izvajalec od projektanta ni prejel vse dokumentacije, na podlagi katere bi se lahko prepričal ali z deli lahko varno nadaljuje, bi moral z nadaljevanjem dela počakati. Niti vodja projekta niti nadzornik ne odrejata del delavcem izvajalca in tega tudi v konkretnem primeru nista storila. Ker nesreče nista in ne bi mogla preprečiti, ni vzročne zveze med opustitvijo nadzora in ravnanjem projekta ter poškodovanjem tožnika. Le izvajalec je bil tisti, ki je imel pravico in dolžnost ustaviti delo, če bi to lahko predstavljalo nevarnost za delavce. Teh dolžnosti ni opravil, in ta opustitev predstavlja pravno relevantni vzrok tožnikovega poškodovanja.
- UPRS Sodba I U 105/2018-11Upravno sodišče RS · 2019
Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, je zato treba navesti dopolnilno normo (v tem primeru konkretna določba PPD), in obrazložiti, v čem naj bi bila ta norma prekršena, razen če kršitev očitno izhaja že samo iz primerjave besedila norme in ugotovljenega dejanskega stanja. Zgolj splošna ugotovitev, da neka lastnost izročene dokumentacije - čeprav je ta lastnost natančno opisana - pomeni neskladje dokumentacije s PPD, torej še ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve.
- UPRS Sodba I U 915/2016-7Upravno sodišče RS · 2017
Tožnica, ki ne navaja, da bi v kateri od držav pogodbenic pridobivala poklicne kvalifikacije oziroma da bi jih pridobivala v tretjih državah, pa bi ji bile v eni od držav pogodbenic priznane, zato ne more zahtevati, da se ji ta v prizna v Republiki Sloveniji na podlagi določb ZPKEU.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 12. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 1915/2021Višje sodišče v Ljubljani · 6. 12. 2021
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je za škodo izključno odgovoren tožnikov delodajalec, ki je bil izvajalec in ob tem tudi koordinator vseh del. Kot izvajalec je bil tisti, ki je odrejal delo delavcem in na njem je ležala skrb, da ima popolno dokumentacijo. Če kot izvajalec od projektanta ni prejel vse dokumentacije, na podlagi katere bi se lahko prepričal ali z deli lahko varno nadaljuje, bi moral z nadaljevanjem dela počakati. Niti vodja projekta niti nadzornik ne odrejata del delavcem izvajalca in tega tudi v konkretnem primeru nista storila. Ker nesreče nista in ne bi mogla preprečiti, ni vzročne zveze med opustitvijo nadzora in ravnanjem projekta ter poškodovanjem tožnika. Le izvajalec je bil tisti, ki je imel pravico in dolžnost ustaviti delo, če bi to lahko predstavljalo nevarnost za delavce. Teh dolžnosti ni opravil, in ta opustitev predstavlja pravno relevantni vzrok tožnikovega poškodovanja.
- UPRS Sodba I U 105/2018-11Upravno sodišče RS · 18. 4. 2019
Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, je zato treba navesti dopolnilno normo (v tem primeru konkretna določba PPD), in obrazložiti, v čem naj bi bila ta norma prekršena, razen če kršitev očitno izhaja že samo iz primerjave besedila norme in ugotovljenega dejanskega stanja. Zgolj splošna ugotovitev, da neka lastnost izročene dokumentacije - čeprav je ta lastnost natančno opisana - pomeni neskladje dokumentacije s PPD, torej še ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve.
- UPRS Sodba I U 915/2016-7Upravno sodišče RS · 25. 5. 2017
Tožnica, ki ne navaja, da bi v kateri od držav pogodbenic pridobivala poklicne kvalifikacije oziroma da bi jih pridobivala v tretjih državah, pa bi ji bile v eni od držav pogodbenic priznane, zato ne more zahtevati, da se ji ta v prizna v Republiki Sloveniji na podlagi določb ZPKEU.