VSM Sklep R 76/2018

Za sojenje je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

1Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti po tem, ko je od Okrožnega sodišča v Mariboru prejelo sklep, da ni stvarno pristojno za odločanje v predmetni zadevi. Okrožno sodišče v sklepu zaključuje, da je glede na polnoletnost nasprotne udeleženke (ta je sedaj že stara 35 let) potrebno izvesti postopek za odvzem poslovne sposobnosti, za katerega je pristojno Okrajno sodišče. Okrajno sodišče se v sporu o pristojnosti sklicuje na določbo 59. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) na podlagi katerega se lahko postopek za podaljšanje roditeljske pravice vloži tudi po polnoletnosti osebe, za katero se predlaga podaljšanje roditeljske pravice. Za postopke v zvezi z varstvom in vzgojo otrok je pristojno Okrožno sodišče. Predlaga pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.

2Predlog je utemeljen.

3Predlagatelja (starša) nasprotne udeleženke sta na Okrožno sodišče v Mariboru vložila predlog za podaljšanje roditeljske pravice za svojo hčerko I. P., roj. 24. 5. . V predlogu navajata, da je hčerka sicer sedaj stara že 35 let, zaradi zmerne duševne prizadetosti in slepote pa nikoli ni bila sposobna skrbeti zase in sta zanjo ves čas skrbela njena starša. Sicer pa hčerka obiskuje Varstveno delovni center Polž v Slovenski Bistrici od leta 2005 dalje.

4Na podlagi določbe drugega odstavka 118. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ter določbe drugega odstavka 59. člena ZNP¹ se postopek za podaljšanje roditeljske pravice lahko izvede tudi po polnoletnosti osebe, za katero se predlaga podaljšanje roditeljske pravice. Zakon predloga staršev za podaljšanje roditeljske pravice otroku po njegovi polnoletnosti časovno ne omejuje. Zaradi varovanja otrokovih koristi pa je potrebno predlog za podaljšanje roditeljske pravice praviloma vložiti že pred polnoletnostjo otroka ali čim prej po polnoletnosti otroka, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti zase. Odločba sodišča v postopku podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti osebe namreč zajame tudi čas od dopolnjene polnoletnosti, kar pomeni, da se za nazaj izključi domneva, da je taka oseba z doseženo polnoletnostjo bila sposobna sama varovati svoje interese. To pa še ne pomeni, da takega predloga ni smotrno vložiti, ko je otrok star 35 let, in to zlasti v primeru, ko je že na prvi pogled razvidno, da otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti tudi po polnoletnosti ni mogel skrbeti zase in so zanj dejansko skrbeli njegovi starši. Ni pa zakonske formalne ovire za vložitev takšnega predloga po polnoletnosti otroka.

5V predmetni zadevi (tako iz podatkov spisa) za nasprotno udeleženko vse od njene polnoletnosti dalje zaradi telesne in duševne prizadetosti skrbita njena starša, ki z obravnavanim predlogom za podaljšanje roditeljske pravice dejansko želita le formalizirati obstoječe stanje, torej formalno podaljšati roditeljsko pravico nad svojo hčerko.

6Za postopek v zvezi z podaljšanjem roditeljske pravice je po določbi 3. in 4. točke drugega odstavka 32. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pristojno Okrožno sodišče. Krajevna pristojnost ni sporna.

7Pritožbeno sodišče je v sporu o pristojnosti odločilo na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP.

¹ Obe določbi sta povsem enaki in določata: če je oseba že polnoletna in predlog staršev za podaljšanje roditeljske pravice ni bil pravočasno vložen, sme sodišče priznati roditeljsko pravico staršem in jo podaljšati čez otrokovo polnoletnost.