64. člen ZZRZI

Če se dejansko stanje razlikuje od stanja, ki ga izkazujejo uradne evidence, po presoji sodišča odločitev ne more biti oprta samo na podatke iz uradnih evidenc, temveč je Sklad dolžan v postopku uveljavljanja pravic upoštevati oziroma ugotavljati (tudi) resnično stanje. K temu ga zavezuje določba 6. člena ZZRZI, ki določa, da se v postopku uveljavljanja pravic po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja po tem zakonu niso drugače urejena.

Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka le-te dolžna plačati v višini 17,28 €, pri čemer je v obrazložitvi navedeno le, da se te obračunajo v skladu z ZDavP-2 od 17. 11. 2011 do 17. 8. 2016 in da znašajo 17,28 €. Glede tega je tožeča stranka že v pritožbi zoper prvostopno odločbo in ponovno v tožbi navajala, da obresti od navedene glavnice in v navedenem obdobju po programu FURS znašajo 15,59 € in priložila izračun, iz katerega navedeno izhaja. Drugostopni organ na to pritožbeno navedbo v svoji odločbi ni odgovoril, glede na podatke spisa in obrazložitev obrestnega dela odločitve v prvostopni odločbi pa v tem delu le-te ni mogoče preizkusiti.

Pogoji, določeni z zakonom, imajo lahko pravne posledice le na ravnanja zavezancev od njihove uveljavitve dalje. Kot napoved se šteje poslana pogodba, ki jo mora zavezanec, ki želi nadomestno izpolniti kvoto, na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe poslati Skladu v roku sedmih dni po sklenitvi.

Poziv po tretjem odstavku 12. člena Uredbe je obvezen samo v primeru, če je zavezanec predhodno uveljavljal nadomestno izpolnitev oziroma napovedal, da namerava nadomestno izpolniti kvoto. Kot napoved pa se šteje poslana pogodba (prvi odstavek 9. člena Uredbe), ki jo mora zavezanec, ki želi nadomestno izpolniti kvoto, na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe poslati Skladu v roku sedmih dni po sklenitvi.

Obrazložitev, ki opustitev glavne obravnave utemeljuje z nespornostjo dejstev, pravno pomembnih za odločitev (katera dejstva je imelo sodišče v mislih, ni razvidno), obenem pa se sklicuje na pravno podlago, ki o tem govori drugače (da je sporno dejansko stanje), je sama s seboj v nasprotju. Revident ima zato prav, da ima izpodbijana sodba pomankljivosti, zaradi katerih ni mogoče preizkusiti revizijskega očitka, da bi moralo sodišče odločiti po opravljeni glavni obravnavi.

Tožnik je skladno z drugim odstavkom 64. člena ZZRZI na spletnem naslovu Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS za elektronsko izmenjavo podatkov oddal napoved za nadomestno izpolnitev kvote, za obdobje od januarja do decembra 2015, ki jo je uveljavljal na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem. Sklad je na podlagi navedb v elektronski napovedi nadomestne izpolnitve kvote ugotovil, da napoved ni skladna z vsemi določili iz 64. člena ZZRZI, zato je tožnika pozval k dopolnitvi. Po preteku postavljenega roka je ugotovil, da vloga v predpisanem roku ni bila ustrezno dopolnjena ter da iz pogodbe o poslovnem sodelovanju niso razvidni vsi obvezni elementi pogodbe in da napoved ni v skladu z šestim odstavkom 64. člena ZZRZI. Zato je tožnikovo napoved zavrnil.

Med strankama ni sporno, da je tožnik pri oddaji poročila za mesec januar 2015 storil napako in napačno potrdil obrazec za mesec februar 2015 namesto za januar 2015. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik imel sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem za obdobje od januarja do decembra 2015. Invalidsko podjetje je dolžno pred oddajo poročila preveriti točnost podatkov iz mesečnega poročila zavezancem in s podpisom odgovorne osebe potrditi, da je bila pogodba o poročani višini in za poročano obdobje tudi realizirana. Oddano mesečno poročilo je podlaga za listino, ki velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča po presoji sodišča do konca meseca, v katerem je oddal poročilo, možnost preveriti ali je poročilo pravilno izpolnil in v tem obdobju bi sporno poročilo lahko tudi popravil.

Zgolj navedba, da so tožnici znani vsi parametri, na podlagi katerih lahko ugotovi višino svojih obveznosti, ter da so ji znani temelj obveznosti, parametri za izračun višine kvote, višina minimalne plače za določitev višine prispevkov v primeru neizpolnjene kvote ter obrestna mera, ne opravičuje toženke, da v svoji odločbi ne navede med drugim tudi ugotovljenega dejanskega stanja, na podlagi katerega je bila izdana odločba, in drugih elementov obrazložitve odločbe, kot ji to zapoveduje prvi odstavek 214. člena ZUP.

Tako „dejanska realizacija“ oziroma izpolnitev pogodbe kot tudi pravočasna oddaja mesečnega poročila o izpolnitvi pogodbenih obveznosti sta zakonsko predpisana pogoja za priznanje nadomestne izpolnitve kvote. Vendar pa po presoji sodišča tudi ta ureditev toženki ne daje pooblastila, da bi okviru mesečnega poročila zahtevala podatke o stroških dela.

Prvi odstavek 64. člena ZZRZI je priznanje nadomestne izpolnitve kvote pogojeval le s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem. Drugi odstavek istega člena je sicer določal rok za posredovanje te pogodbe Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, vendar ni določal, da bi zamuda tega roka povzročila izgubo pravice uveljavljati nadomestno izpolnitev kvote. Da bi bil pogoj za izkazovanje nadomestne izpolnitve kvote le zaključno poročilo, pa nista določala ne 64. ne 65. člen ZZRZI, ne kakšna druga zakonska določba.

Iz določbe 62. člena ZZRZI izrecno izhaja, da Vlada RS z uredbo določi delež od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvoto), ni pa določeno, da se z uredbo določijo tudi dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Vlada RS ni imela podlage v zakonu tudi za določanje dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Uredbe v omenjenem delu ni mogoče uporabiti, ker zakon takšnega pooblastila Vladi RS ni dal.

Zavezanec je dolžan v določenih rokih Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov obvestiti o načinu izpolnitve svoje obveznosti zaposlovanja invalidov ter tudi preložiti predvidena dokazila ter poročila. Navedeno ima namreč vpliv na pričetek upoštevanja izbranega načina nadomestne izpolnitve obveznosti, dokazuje pa tudi, da je bila nadomestna izpolnitev opravljena.

Tožnik z navedbami, s katerimi enako kot v pritožbi ugovarja, da sedemdnevni rok za predložitev napovedi ne more biti prekluziven in da število invalidov ni bilo pravilno upoštevano, ne more izpodbiti ugotovitev postopka. Za naložitev obveznosti ni ključno, da tožnik podatkov oz. napovedi ni posredoval v sedemdnevnem roku, temveč da gre za ravnanje tožnika glede napovedi o nadomestnem izpolnjevanju kvote preko pogodbe z invalidskima podjetjema A d.o.o. in B d.o.o., kjer predmet pogodbe ni izhajal iz dejavnosti obeh invalidskih podjetij.