60. člen ZZRZI
(odvzem in prenehanje statusa)
(1)Invalidskemu podjetju ali zaposlitvenemu centru se z odločbo odvzame status invalidskega podjetja ali status zaposlitvenega centra, če je ugotovljeno:
- da ne izpolnjuje več pogojev za ohranitev statusa po tem zakonu,
- da ne uporablja javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, skladno z 61. členom tega zakona,
- da krši določbe 57. ali 64. člena tega zakona,
- da v roku, ki ga določi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, temu ne pošlje vseh zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na poslovanje invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra,
- da ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, ni obvestil o spremembi lastništva, ali se na kakšen drug način izogiba izvajanju nadzora,
- da po revizorjevem mnenju računovodski izkazi niso resničen in pošten prikaz finančnega stanja pravne osebe, ki je bila predmet revidiranja,
- da po revizorjevem mnenju ni prikazoval in porabljal javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, skladno s tem zakonom,
- da na poziv ministrstva, pristojnega za invalidsko varstvo, neporabljenih javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, ni nakazal Republiki Sloveniji ali
- da huje krši predpise s področja delovnopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva.
(2)Minister, pristojen za invalidsko varstvo, odvzame status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra tudi na podlagi njihove vloge za odvzem statusa.
(3)Zoper odločbo o odvzemu statusa invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra ni pritožbe.
(4)Status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha z uvedbo stečajnega postopka. Uvedba stečajnega postopka je razlog za izbris invalidskega podjetja iz registra invalidskih podjetji ali zaposlitvenega centra iz razvida zaposlitvenih centrov, ki ju vodi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, po uradni dolžnosti.
- VSL Sklep Cst 302/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
ZZRZI izrecno ne ureja obveznosti vpisa dodatne oblike v sodni register za invalidsko podjetje, prav tako to ne izhaja iz Pravilnika o invalidskih podjetjih. ZFPPIPP kot temeljni zakon na področju insolventnosti določa predhodno soglasje Vlade RS kot procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba četrtega odstavka 60. člena ZZRZI, na podlagi katere v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha (že) z uvedbo stečajnega postopka, ni usklajena z določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP. Nejasnost je treba rešiti z ustreznimi pravili razlage, sprejetimi v pravni teoriji in sodni praksi, da dosežemo skladnost pravne ureditve, v konkretnem primeru z argumentom koherentnosti, argumentom specialnosti in časovnim argumentom. Upoštevaje navedeno je treba uporabiti ZFPPIPP kot poznejši predpis, ki velja od 15. 1. 2008 in katerega osnovni namen je ureditev postopka insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami in njegove posledice. Glede na tretji odstavek 223. člena ZFPPIPP je po prisoji pritožbenega sodišča izostanek predhodnega soglasj
- UPRS sodba I U 629/2015Upravno sodišče RS · 2015
Iz prvega odstavka 60. člena ZZRZI izhaja, da se invalidskemu podjetju z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je ugotovljeno, da huje krši predpise s področja delovnopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva (9. alineja). Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe še vedno ni možen preizkus izpodbijane odločitve. Izpodbijana odločba je tako še vedno pomanjkljiva, v postopku pa tudi niso bile upoštevane določbe ZUP.
- UPRS sodba in sklep I U 71/2015Upravno sodišče RS · 2015
Obrazložitev toženke je vsebinsko tako pomanjkljiva, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Ne vsebuje dejstev in dokazov, ki upravičujejo toženko, da je uporabila zakonsko posledico iz 9. alineje prvega odstavka 60. člena ZZRZI, torej nima dejanskega stanja, čeprav bi ga po predpisih o postopku, ki veljajo za izdajo akta, morala imeti. Izpodbijana odločba bi kot posamični akt, ki posega v tožnikove pravice, morala vsebovati tudi navedbo konkretne dejanske podlage, da bi bil možen preizkus pravne podlage za odločitev, saj se samo na ta način lahko zagotovi ustavna pravica do zakonitega postopka, posledično pa tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva. Izpodbijana odločba je glede zakonitih razlogov za odvzem statusa invalidskega podjetja in izbris iz registra tako pomanjkljivo obrazložena, da je ni mogoče preizkusiti. Odločanje o predlogu za začasno odredbo je vezano na odprt postopek upravnega spora. Ker so formalne predpostavke za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe odpadle, jo je sodišče zavrglo. Vsebinsko je zadeva vrnjena toženki v stanju, kot je bila pred izdajo izpodbijane odločbe, tak je tudi status tožnika, zato ureditve s strani sodišča tudi
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 1. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep Cst 302/2024Višje sodišče v Ljubljani · 8. 1. 2025
ZZRZI izrecno ne ureja obveznosti vpisa dodatne oblike v sodni register za invalidsko podjetje, prav tako to ne izhaja iz Pravilnika o invalidskih podjetjih. ZFPPIPP kot temeljni zakon na področju insolventnosti določa predhodno soglasje Vlade RS kot procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba četrtega odstavka 60. člena ZZRZI, na podlagi katere v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha (že) z uvedbo stečajnega postopka, ni usklajena z določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP. Nejasnost je treba rešiti z ustreznimi pravili razlage, sprejetimi v pravni teoriji in sodni praksi, da dosežemo skladnost pravne ureditve, v konkretnem primeru z argumentom koherentnosti, argumentom specialnosti in časovnim argumentom. Upoštevaje navedeno je treba uporabiti ZFPPIPP kot poznejši predpis, ki velja od 15. 1. 2008 in katerega osnovni namen je ureditev postopka insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami in njegove posledice. Glede na tretji odstavek 223. člena ZFPPIPP je po prisoji pritožbenega sodišča izostanek predhodnega soglasj
- UPRS sodba I U 629/2015Upravno sodišče RS · 3. 11. 2015
Iz prvega odstavka 60. člena ZZRZI izhaja, da se invalidskemu podjetju z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je ugotovljeno, da huje krši predpise s področja delovnopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva (9. alineja). Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe še vedno ni možen preizkus izpodbijane odločitve. Izpodbijana odločba je tako še vedno pomanjkljiva, v postopku pa tudi niso bile upoštevane določbe ZUP.
- UPRS sodba in sklep I U 71/2015Upravno sodišče RS · 20. 1. 2015
Obrazložitev toženke je vsebinsko tako pomanjkljiva, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Ne vsebuje dejstev in dokazov, ki upravičujejo toženko, da je uporabila zakonsko posledico iz 9. alineje prvega odstavka 60. člena ZZRZI, torej nima dejanskega stanja, čeprav bi ga po predpisih o postopku, ki veljajo za izdajo akta, morala imeti. Izpodbijana odločba bi kot posamični akt, ki posega v tožnikove pravice, morala vsebovati tudi navedbo konkretne dejanske podlage, da bi bil možen preizkus pravne podlage za odločitev, saj se samo na ta način lahko zagotovi ustavna pravica do zakonitega postopka, posledično pa tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva. Izpodbijana odločba je glede zakonitih razlogov za odvzem statusa invalidskega podjetja in izbris iz registra tako pomanjkljivo obrazložena, da je ni mogoče preizkusiti. Odločanje o predlogu za začasno odredbo je vezano na odprt postopek upravnega spora. Ker so formalne predpostavke za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe odpadle, jo je sodišče zavrglo. Vsebinsko je zadeva vrnjena toženki v stanju, kot je bila pred izdajo izpodbijane odločbe, tak je tudi status tožnika, zato ureditve s strani sodišča tudi