195. člen SZ-1
(veljavnost določb)
(1)Določbe drugega in tretjega odstavka 90. člena tega zakona ne veljajo za najemna razmerja, sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona.
(2)Najemnik, ki je hkrati lastnik primernega, na dan uveljavitve tega zakona zasedenega stanovanja, razen v primerih iz 108. člena tega zakona, se iz stanovanja ni dolžan izseliti oziroma mu ni mogoče odpovedati najemne pogodbe v skladu s petim odstavkom 103. člena tega zakona, dokler najemna pogodba za stanovanje v lasti najemnika ne preneha. V tem času mora najemnik neprofitnega stanovanja lastniku plačevati tržno najemnino, če tudi sam za svoje stanovanje zaračunava tržno najemnino, če se ne dogovorita drugače.
(3)Višina globe iz 168. do 172. člena tega zakona se prične uporabljati s 1. januarjem 2005.
(4)Do roka iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo za:
1.prekršek iz 168. člena tega zakona:
- etažni lastnik-posameznik v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev,
- etažni lastnik-pravna oseba v razponu od 200.000 do 3,000.000 tolarjev,
- etažni lastnik-samostojni podjetnik posameznik v razponu od 200.000 do 3,000.000 tolarjev,
- odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 100.000 do 300.000 tolarjev;
2.prekršek iz 169. in 170. člena tega zakona:
- etažni lastnik-posameznik v razponu od 40.000 do 150.000 tolarjev,
- etažni lastnik-pravna oseba v razponu od 150.000 do 3,000.000 tolarjev,
- etažni lastnik-samostojni podjetnik posameznik v razponu od 150.000 do 3,000.000 tolarjev,
- odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 80.000 do 300.000 tolarjev;
3.prekršek iz 171. člena tega zakona:
- upravnik-pravna oseba v razponu od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev,
- upravnik-samostojni podjetnik posameznik v razponu od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev,
- upravnik-etažni lastnik, ki opravlja dejavnost upravljanja v razponu od 100.000 do 150.000 tolarjev,
- odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 80.000 do 400.000 tolarjev;
4.prekršek iz 172. člena tega zakona:
- najemnik-posameznik v razponu od 40.000 do 150.000 tolarjev,
- najemnik-pravna oseba v razponu od 150.000 do 3,000.000 tolarjev,
- najemnik-samostojni podjetnik posameznik v razponu od 150.000 do 3,000.000 tolarjev,
- odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 80.000 do 300.000 tolarjev;
5.prekršek iz četrtega odstavka 170. člena tega zakona:
- investitor v razponu od 1,000.000 do 3,000.000 tolarjev,
- odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 100.000 do 300.000 tolarjev.
- UPRS Sodba I U 504/2018-12Upravno sodišče RS · 2020
Da je bilo predmetno najemno razmerje med tožnico in pravno prednico toženke sklenjeno pred uveljavitvijo SZ-1, med strankama ni sporno.
- UPRS Sodba I U 407/2018-13Upravno sodišče RS · 2019
Tožnica ni bivša imetnica stanovanjske pravice, temveč je bil bivši imetnik stanovanjske pravice njen oče (posledično to tudi pomeni, da tožnica tudi ni imela položaja zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja), zato se na 195. člen SZ-1 ne more (več) sklicevati, ne glede na to, da je bila ta določba razveljavljena le glede pridobitve neprofitnih stanovanj na javnih razpisih.
- VSL sodba I Cp 2906/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Stanodajalec lahko odpove najemno pogodbo za neprofitno stanovanje, če ima najemnik v lasti ali solasti primerno stanovanje. SZ-1 res govori samo o lastništvu drugega primernega stanovanja, vendar v primeru, ko je nekdo solastnik v tako velikem obsegu (9/10-in), z njim tudi upravlja in razpolaga ter je lastnik še enega stanovanja, čeprav na drugi lokaciji, ne more biti nobenega dvoma, da ima v lasti primerno stanovanje in ne gre za utesnjujočo razlago določbe 5. odst. čl. 103 SZ-1
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 2. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 504/2018-12Upravno sodišče RS · 28. 2. 2020
Da je bilo predmetno najemno razmerje med tožnico in pravno prednico toženke sklenjeno pred uveljavitvijo SZ-1, med strankama ni sporno.
- UPRS Sodba I U 407/2018-13Upravno sodišče RS · 11. 6. 2019
Tožnica ni bivša imetnica stanovanjske pravice, temveč je bil bivši imetnik stanovanjske pravice njen oče (posledično to tudi pomeni, da tožnica tudi ni imela položaja zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja), zato se na 195. člen SZ-1 ne more (več) sklicevati, ne glede na to, da je bila ta določba razveljavljena le glede pridobitve neprofitnih stanovanj na javnih razpisih.
- VSL sodba I Cp 2906/2009Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2009
Stanodajalec lahko odpove najemno pogodbo za neprofitno stanovanje, če ima najemnik v lasti ali solasti primerno stanovanje. SZ-1 res govori samo o lastništvu drugega primernega stanovanja, vendar v primeru, ko je nekdo solastnik v tako velikem obsegu (9/10-in), z njim tudi upravlja in razpolaga ter je lastnik še enega stanovanja, čeprav na drugi lokaciji, ne more biti nobenega dvoma, da ima v lasti primerno stanovanje in ne gre za utesnjujočo razlago določbe 5. odst. čl. 103 SZ-1