21. člen ZZK-1

Pri predkupni pravici, vpisani v korist nasprotnega udeleženca, ni vpisan podatek o dnevu prenehanja pravice, zato ni mogoče uporabiti določb 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ko pogojev za vknjižbo prenehanja pravice ni potrebno dokazovati s posebno listino. Ne gre za časovno omejenost pravice v smislu 21. člena ZZK-1.

Stališče sodišča, da bi morala predlagateljica navesti pravno podlago za predlagani vpis izbrisa časovno omejene pravice, in sicer zakonsko določbo, iz 140. člena ZZK-1, ki določa, kaj mora obsegati predlog, ne izhaja. Sicer pa je bilo zahtevi sodišča zadoščeno s tem, ko je predlagatelj svoj predlog obrazložil, pojasnil je na kakšni podlagi izbris obravnavne pravice predlaga (pod zaporedno št. 2, predlogu je priložil pojasnilo v obliki nestandardiziranega dela besedila v smislu 11.člena Pravilnika o zemljiški knjigi).

Pogojev za vknjižbo prenehanja časovno omejene stavbne pravice, pri kateri je vknjižen podatek o dnevu prenehanja te pravice, ni potrebno dokazovati s posebno listino. ZZK-1 tudi ne zahteva, da bi moral predlagatelj v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu, s katerim se predlaga izbris časovno omejene stavbne pravice, kot podlago vpisa navesti ustrezno zakonsko določbo.

Čas trajanja stavbne pravice je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi te pravice. Stranki se sicer v času trajanja pravice lahko dogovorita za drugačno vsebino pravice, vendar morata skleniti novo pogodbo. Za sklenitev nove pogodbe veljajo enaka pravila kot za prvo pogodbo. To velja za vse spremembe, tudi če se dogovorita o daljšem trajanju stavbne pravice. Spremembo v zemljiški knjigi lahko dosežeta na tak način, kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče (z izbrisom obstoječe pravice in vpisom nove).

Če je čas trajanja pravice v zemljiški knjigi vpisan v skladu z 21. členom ZZK-1, dvoma o tem, da lahko časovno omejeno pravico izbrišemo brez listine, ne more biti.

Predlagatelj je predlagal vpis neprave stvarne služnosti izgradnje in vzdrževanja optičnega kabla za ves čas njegovega delovanja, tako kot sta se pogodbeni stranki (pravni prednik predlagatelja in nasprotna udeleženka) dogovorili v pogodbi, ki je podlaga za vpis. Prvostopenjsko sodišče je dovolilo vpis. Nasprotna udeleženka je ugovarjala, da se neprava stvarna služnost, dogovorjena v korist pravne osebe, glede na drugi odstavek 227. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) v zvezi z 226. členom SPZ lahko dogovori za največ 30 let. Če bi bila neprava stvarna služnost, ustanovljena v korist pravne osebe, po zakonu vedno časovno omejena, bi imela nasprotna udeleženka, ki se je podrejeno zavzemala za to, da se vpiše čas trajanja te pravice, prav. Vendar ni vedno tako. Ker zakon dopušča ustanovitev nepravih stvarnih služnosti za nedoločen čas, so pritožbene trditve nasprotne udeleženke, ki je sodelovala pri sklenitvi pogodbe, se dogovorila za nepravo stvarno služnost brez časovne omejitve in izstavila zemljiškoknjižno dovolilo za vpis te služnosti, presplošne, neustrezno substancirane in neutemeljene. Na podlagi

Za razliko od sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi, ki v 21. členu določa, da se v primeru časovne omejenosti pravice, vpiše tudi podatek o dnevu prenehanja te pravice, je prej veljavni Zakon o zemljiški knjigi v drugem odstavku 14. člena določal, da se vpiše čas trajanja te pravice.

Vsebina vpisa stvarne služnosti mora vsebovati tudi natančen opis ravnanj, ki jih izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča na služečem zemljišču oziroma ravnanj, ki se jih mora vzdržati lastnik služečega zemljišča.