201. člen ZZK-1

1. Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1. Z novelo ZZK-1C je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo v tem postopku predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice, ima pa nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku. 2. Poprava pomote je dopustna le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča oziroma če osebe, za katere bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglašajo.

Poprava pomote je v okviru postopka po 200. členu ZZK-1 dopustna le, če oseba, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice, s tako popravo soglaša.

Pri presoji dovoljenosti predlaganega vpisa je treba izhajati iz stanja zemljiške knjige v času vložitve predloga.

Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov se stanje v elektronski zemljiški knjigi glede podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca (podatki v ročni zemljiški knjigi vpisani v evidenčni list B; nerešene plombe) ni ujemalo s stanjem v ročni zemljiški knjigi. Za odpravo pomanjkljivosti je treba uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.

Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka pomotnega vpisa ni mogoče odpraviti drugače, kot le s soglasjem vseh prizadetih oseb. V primeru nesoglasja je glede odprave pomote le-to mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, ki bo predstavljala ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoče opraviti ustrezen zemljiškoknjižni vpis.

Sodišče mora pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpisa uskladiti preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi. Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi. V obravnavanem primeru elektronska zemljiška knjiga ni izražala stanja iz ročne zemljiške knjige. Za odpravo pomanjkljivosti je potrebno uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.

Če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati. Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka je pomoten vpis v zemljiški knjigi mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb. Če med njimi ni soglasja, pa je mogoče nepravilnost v zemljiški knjigi odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku. Takšno sodbo mora doseči stranka, ki meni, da je zaradi te pomote prizadeta v svojih pravicah.

Zakon resda določa le, da mora sodišče pred odločitvijo o popravi prizadete osebe zaslišati, vendar pa je v sodni praksi in pravni teoriji povsem enotno stališče, da je pomoten vpis mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb.

Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katerih lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti tiste določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi drugi odstavek 201. člena ZZK-1, ko je kot osebe, za katere bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice, k podaji pisne izjave namesto zaslišanja pozvalo tako prejšnjo hipotekarno upnico kot novo hipotekarno upnico in dolžnika (zemljiškoknjižnega lastnika).

Nepremičnina, ki jo je podedoval nasprotni udeleženec, je bila že obremenjena z zastavnimi pravicami, ki obstajajo še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pomotoma izbrisalo zastavne pravice tudi v obsegu, kolikor se nanašajo na J.S.. Če je pomoten vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga ZZK-1 predpisuje za odpravo takih vpisov v členih 200 in 201.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče vzpostavilo takšno zemljiškoknjižno stanje, kakšno je bilo pred začetkom tega zemljiškoknjižnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje začelo po uradni dolžnosti. V ročno vodeni zemljiški knjigi bo pri vl. št. 65, katerega solastnik je pritožnik do 1/2-ice, na podlagi izpodbijanega sklepa ostala vpisana tudi sporna parc. št. 1259. S tem bo sicer vzpostavljeno takšno zemljiškoknjižno stanje, po katerem bo po eni strani kot izključni lastnik parc. št. 1259 k.o. O.. v vl. št. 532 elektronsko vodene zemljiške knjige vpisan Viljem G., v vl. št. 65 ročno vodene zemljiške knjige pa bosta še naprej kot solastnika vpisana K.J. Nataša in K. Damjan, vsak do 1/2-ice. Pritožnik napačno razlaga odločitev Višjega sodišča v Ljubljani po sklepu opr. št. I Cp 2620/2005 z dne 8.6.2005, saj višje sodišče s tem sklepom ni naložilo sodišču prve stopnje, da prizna lastnino nad sporno parcelo št. 1259 le njemu. Višje sodišče je s tem sklepom odločilo, da nepravilnosti o lastništvu sporne parcele, do katere je prišlo zaradi pomotnega vpisa, v tem zemljiškoknjižnem postopku brez soglasja vse

O vpisu in izbrisu zaznambe o pomoti zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.

Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 2. odst. 201. čl. ZZK-1 razpisalo narok in zaslišalo D.K., saj ima odprava pomote pri vpisu posledice zanj in za N.J.K. glede na to, da je pri vl. št. X k.o. Okrog vpisana lastninska pravica na njuno ime na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 15.3.2002, torej pred izdajo sklepa o popravi pomotnega vpisa. Ker pritožnika nista privolila v odpravo zemljiškoknjižne napake, pomoten vpis v zemljiški knjigi pa je mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb, je odločitev prvostopnega sodišča, ki je kljub nasprotovanju pritožnikov izdalo sklep o odpravi pomote pri vpisu, nepravilen. Odpravo zemljiškoknjižne napake je namreč v primeru, kot je obravnavani, ko ni soglasja vseh prizadetih oseb, mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku, v katerem bo morala stranka, ki je zaradi pomote prizadeta v svojih pravicah, uveljaviti dovoljenje za odpravo zemljiškoknjižne napake.

Če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, mora zemljiškokjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati.