250. člen ZZK-1

Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi bila uporaba 243. in 244. člena ZZK-1, ki ne predvidevata izbrisne tožbe proti kasnejšemu dobrovernemu pridobitelju, v obravnavani zadevi v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, ki je zajeto v določbi 2. člena Ustave, ki opredeljuje Slovenijo kot pravno državo. Kljub obstoju javnega interesa za drugačno ureditev izbrisne tožbe po ZZK-1 se je ob tehtanju prizadetih dobrin, to je na tožnikovi strani varstva zaupanja v pravo, na strani drugega toženca pa varstva pravice dobroverne osebe, ki jo je pridobila v zaupanju v zemljiško knjigo, v sporni zadevi pokazalo, da ima prednost položaj tožnika.

V skladu s 3. točko 1. odstavka 86. člena ZZK oziroma 82. členom ZZK mora predlagatelj predlogu za vknjižbo priložiti predpisane listine. To je v konkretnem primeru v skladu s 3. odstavkom 76. člena ZGJS pisna izjava predlagatelja o pridobitvi lastninske pravice na infrastrukturnih objektih, napravah in omrežjih iz 1. odstavka 76. člena ZGJS. Za utemeljenost predloga za vknjižbo v zemljiško knjigo pa ne zadošča le predložitev predpisane listine, ampak mora iz vsebine listine izhajati utemeljenost zahtevka za vpis (4. točka 1. odstavka 86. člena ZZK). Izjava z dne 23.4.2003 (priloga A 1) ne vsebuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice. V njej je predlagateljica navedla le, da so bila zemljišča in objekti, vpisani pri vl.št. 594 k.o. B.B., na podlagi 76. člena ZKJS, delitvene bilance med občinami R., B. in B., na podlagi odločbe Občinske skupščine z dne 4.9.1963, štev. 446-150/62-4/b dodeljeni v upravljanje in za izvajanje komunalne dejavnosti Komunalnemu podjetju B.B., Občina B. pa te nepremičnine uporablja za izvajanje komunalne dejavnosti za potrebe občanov Občine B.. Pritožbeno sodišče zat