VSK sklep I Cp 495/2015

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog občine za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin za 174 prosilcev, ki so se prijavili na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in ki morajo med drugimi splošnimi pogoji izpolnjevati tudi pogoj v zvezi z lastništvom nepremičnin. Odločitev je utemeljilo s tretjim odstavkom 199. člena ZZK-1, ki taksativno določa krog oseb in okoliščine, v katerih so te upravičene do dostopa podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi na način, ki omogoča ugotovitev, ali je določena oseba lastnik oz. imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini. Med te osebe občina ne spada.

Proti taki odločitvi se pritožuje občina, ki navaja, da je sodišče očitno spregledalo vlogi priložene fotokopije soglasij prosilcev za vpogled v zbirke osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo določa zakon ali če je za to podana osebna privolitev posameznika. Slednja je v konkretnem primeru izkazana.

Pritožba je utemeljena.

Informatizacija zemljiške knjige, ki je tehnično (programsko) omogočila dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, tudi tako, da je mogoče ugotoviti, ali je določena oseba lastnik oz. imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini, je zaradi varovanja osebnih podatkov posameznika terjala ustrezno omejitev dostopa. S tem je bilo vzpostavljeno razmerje med pravico do varstva osebnih podatkov na eni strani in pravico do javnosti podatkov o lastništvu nepremičnin (javnostjo zemljiške knjige) na drugi strani. V tretjem odstavku 199. člena ZZK-1 je zato določeno, da imajo pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oz. imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini le v tem odstavku taksativno določene osebe, med katere občina kot lokalna skupnost ne spada. Ker pa je namen te določbe v varovanju osebnih podatkov posameznika, se pritožnica utemeljeno sklicuje na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo(1)

tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika. V obravnavanem primeru predlagatelju vpogleda v osebne podatke ZZK-1 res ne dovoljuje, a se ta sklicuje na predlogu priložena soglasja imetnikov pravic, torej oseb iz 4. točke tretjega odstavka 199. člena ZZK-1.

Ker v konkretnem primeru tudi sicer glede na zatrjevano izraženo privolitev posameznikov ni mogoče odreči predlagatelju legitimnosti interesa za preverjanje, ali prijavitelji izpolnjujejo enega od pogojev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Zaradi zmotne materialnopravne presoje namreč sodišče ni preverjalo vsebine prilog in tega, ali gre za soglasja vseh prosilcev za dodelitev neprofitnih stanovanj, glede katerih je občina prosila za podatke.

----

op. št. 1: obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se je izvajal v zvezi z osebnimi podatki, v kar je vključeno tudi zbiranje in pridobivanje podatkov ali vpogled vanje – 3. točka 6. člena ZVOP-1