134. člen ZZK-1

Ko je pravni interes predlagatelja postavljen pod vprašaj zgolj zaradi spremenjenega načina dodeljevanja zadev po nadgradnji sistema, togo sklicevanje na drugi odstavek 128. člena ZZK-1 ni na mestu.

Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase in kot tak mora biti skladen z opisom stečajne mase, ki izhaja iz otvoritvenega poročila.

Osnovo za izračun nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila predstavlja vrednost premoženja (sredstev), izkazanih v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika, ki jo sestavljajo nepremičnine, pri katerih je stečajni dolžnik v zemljiški knjigi vknjižen kot (so)lastnik.

Zemljiškoknjižno sodišče izjemoma ne vpiše plombe (četrti odstavek 135. člena ZZK-1) oziroma jo izbriše in ne izda posebnega sklepa (136., 138. člen ZZK-1), sicer jo vpiše in o zadevi odloči s sklepom. V tem primeru, ko zemljiškoknjižno sodišče ni vpisalo plombe, ne gre za tak izjemen primer. Plomba za upnikovo zaznambo sklepa o izvršbi ni bila vpisana in s sklepom ni bilo odločeno samo zato, ker je bil problem v njegovi matični številki. Pri tehtanju na eni strani upnikove zastavne pravice in na drugi strani katero matično številko se naj vpiše v zemljiško knjigo je treba dati prednost stvarni pravici upnika. Matična številka je namenjena samo idenfikaciji upnika. Zemljiška knjiga bi morala najprej vpisati plombo in nato meritorno odločiti o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi, da bi imele stranke možnost pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku

Zgolj zaznamba plombe v zemljiški knjigi ne izkazuje dejstva, da tožeča stranka nima poravnanih davčnih ali drugih obveznosti do RS, saj ne izkazuje obstoja takega dejstva, ampak le to, da je bil zemljiškoknjižnemu sodišču podan predlog za vknjižbo hipoteke v korist RS, o katerem pa še ni bilo odločeno.

Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva. Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za

Kadar je prerekana zavarovana terjatev, je odločitev o napotitvi na pravdo odvisna od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.

Bistven za odločitev je odgovor na vprašanje, ali je v trenutku pridobitve zastavne pravice s strani upnika v izvršilnem postopku pridobitelj oziroma kupec nepremičnine že razpolagal z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za vknjižbo svoje lastninske pravice. Učinek predlaganega vpisa nastopi s trenutkom začetka učinkovanja vpisa, ki je enak začetku zemljiškoknjižnega postopka, ki se javno objavi s plombo, katere namen je, da se publicira začetek zemljiškoknjižnega postopka. Gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko je izdan oziroma vpisan sklep o dovolitvi vpisa.

Samo dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo odredbo preiskovalne sodnice in obvestilo, ne ustvarja začetka učinkovanja vpisa, za katerega se zavzema pritožba. Da bi listina imela učinek, za katerega se zavzema pritožba in bi imela publicitetni učinek vpisa, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče opraviti vpis plombe. Šele s tem bi se začel zemljiškoknjižni postopek v zvezi z izdano odredbo preiskovalne sodnice za navedeno parcelo in šele takrat bi lahko govorili o načelu vrstnega reda, in da je bilo to kršeno.

Po določbah ZZK-1 je plomba pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Kot takšna plomba ni nepomembna, saj se z njenim vpisom v zemljiško knjigo objavi začetek postopka, s čimer že zaživijo publicitetni učinki vpisa. Ne gre pa za vpis pravice in s tem tudi (še) ne za vzpostavitev prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki jo tožnik zatrjuje v tožbi. Zato ostaja, kljub v zemljiški knjigi vpisani plombi, pravilna ugotovitev tožene stranke, po kateri ni na zadevni nepremičnini, ki se upošteva kot premoženje tožnika in njegove družine, vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu dejanskega razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu.

Dan zaznambe sklepa o izvršbi in s tem dan pridobitve zastavne in ločitvene pravice na nepremičninah je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Upnik zastavno in s tem tudi ločitveno pravico pridobi z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe, zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice na obravnavanih nepremičninah. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je namreč glede teh nepremičnin tekel tudi zemljiškoknjižni postopek, ki še ni bil končan, ugotovitev o (ne)obstoju ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah pa je zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka – načela začetka učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo iz 5. člena ZZK-1 – odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, ali bo zaznamovalo sklep o izvršbi ali ne.

Iz zemljiškoknjižnega izpiska ni razvidno, da bi zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi oziroma vpisalo plombo na podlagi prejetega sklepa. Zato učinki zaznambe izvršbe po 3. odstavku 87. člena ZZK-1, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku, ki se vodi nad toženo stranko, niso oziroma ne morejo nastopiti.

Etažni lastniki imajo v primeru, ko je etažna lastnina vpisana na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodb o samostojnem razpolaganju s funkcionalnim zemljiščem, na katerem so z dnem lastninjenja pridobili solastninsko pravico. Odločanje o lastninski pravici in zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ni upravna stvar (2. člen ZUP). Gre za civilno zadevo in etažni lastniki lahko svoje pravice zavarujejo le v ustreznem sodnem postopku.

Vloge upnika, poslane hkrati izvršilnemu in zemljiškoknjižnemu sodišču, ki je po vsebini predlog za razširitev izvršbe proti novemu dolžniku in z novim izvršilnim sredstvom (na nepremičnine), ni mogoče šteti kot obvestilo v smislu 1. odstavka 86. člena ZZK-1 niti kot zemljiškoknjižni predlog. Sodišče je tako napačno začelo zemljiškoknjižni postopek že 4.1.2002 (datum upnikove vloge) in plombiralo upnikovo vlogo v izvršilnem postopku in s tem označilo pričetek zemljiškoknjižnega postopka. Za odločanje o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke je odločilnega pomena, kdaj se je pričel zemljiškoknjižni postopek, ne pa izvršilni postopek.

V zemljiško knjigo vpisana pravica oz. pravno dejstvo je znano vsakomur od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu vpisa prejema predloga za vpis te pravice oz. pravnega dejstva. Ta domneva je neizpodbitna. Publicitetni učinek nastopi, ko tretji pridobi možnost seznaniti se z vsebino vpisa, to možnost pa si pridobi, ko sodišče z vpisom plombe javno objavi začetek zemljiškoknjižnega postopka.

Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3. odst. 189. člena ZIZ) ter odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena zastavna pravica.

Plomba je zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo in ima dvojno funkcijo: objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis, če bo predlogu ugodeno oz., če bo vpis opravljen po uradni dolžnosti, učinkoval že od trenutka vložitve predloga, ter označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Zaključek sklepa, da predznamba zastavne pravice (zaradi prejšnje plombe) ni mogoča in ne bi dosegla namena zavarovanja s predhodno odredbo ter da upnik zanjo niti nima pravnega interesa, je zato zmoten.

Sodišče prve stopnje je napačno začelo zemljiškoknjižni postopek že 29.1.2003 in plombiralo predlog za razširitev izvršbe na nepremičnino vl. št. ... k.o. .. Po prvem odstavku 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (Ur. l. RS, št. 51/98 - 75/02) se v zemljiški knjigi zaznamuje šele sklep o izvršbi (oziroma sklep o razširitvi izvršbe na drugo nepremičnino), ne pa že predlog za izvršbo. Pravno dejstvo začetka izvršilnega postopka (ko se z izdajo sklepa o izvršbi začne izvršba v ožjem pomenu besede; primerjaj 46. člen ZIZ) se na obvestilo izvršilnega sodišča v zemljiški knjigi zaznamuje po uradni dolžnosti, ne na predlog stranke (upnikov predlog za izvršbo).

Tudi v stečajnem postopku, ki je po svoji naravi generalna izvršba, je mogoče vsak tak način prodaje, kot je mogoč v izvršilnem postopku. Ker se v izvršilnem postopku kupec nepremičnine in zastavni upnik lahko sporazumeta, da ostane zastavna pravica na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, s tem da kupec prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu pripadalo v stečajnem postopku, lahko tak način prodaje dovoli tudi stečajni senat, pod pogojem, da se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov (primerjaj z določilom 4. odstavka 146. člena ZPPSL, ki se nanaša na prodajo dolžnika).