VSK sklep CDn 117/2014

Pritožba M.J. st. se zavrže, pritožbi M.J. ml. in A.J. pa se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu ugodilo ugovoru M.J. st. (roj. 1930), zavrnilo pa je ugovora M.J. ml. (roj. 1972) in A.J., vse zoper sklep, s katerim je bila dovoljena zaznamba izvršbe in vpis hipoteke. Odločilo je, da v delu, v katerem se nanaša na nepremičnine, last M.J. st., vpis ni dovoljen, sicer pa je sklep o vpisu potrdilo.

2Zoper sklep se pritožujejo vsi trije nasprotni udeleženci. Najprej navajajo, da je premoženje, ki je v zemljiški knjigi vpisano na M.J. ml., skupno premoženje M.J. ml. in A.J.. Za takšno pridobitev vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivne narave. Vse nepremičnine so bile skupno premoženje obeh zakoncev, zaradi delitve (sporazum je bil sklenjen pred začetkom tega zemljiškoknjižnega postopka) pa so postale izključna last A.J.. Sodišče bi zato moralo, ne glede na to, da je kot lastnik še vedno vpisan M.J. ml., predlog za vpis zavrniti. Pri tem udeleženci poudarjajo, da iz nobene določbe v Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1) ne izhaja, da sodišče takšnega materialnopravnega stališča ni dolžno upoštevati že v zemljiškoknjižnem postopku. Napačno je tudi stališče, da vpisana zaznamba nedovoljene gradnje ne preprečuje spornega vpisa. Sodišče bi moralo uporabiti ureditev in sodno prakso, ki je veljala pred uveljavitvijo ZZK-1C, saj zaznamba učinkuje že od leta 2008. Sodna praksa je v tistem obdobju izoblikovala stališče, da ta prepoved učinkuje na vse vpise v zemljiško knjigo, torej tudi na predmetnega. Poleg tega je treba upoštevati, da ZZK-1C odreja smiselno uporabo splošnih določb za učinek zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, kot izhaja iz 158. člena ZGO-1. Končni cilj izvršilnega postopka je namreč prodaja na javni dražbi, zato ne more biti dvoma, da prepoved velja tudi za zaznambo izvršbe.

3Pritožba M.J. st. ni dopustna, pritožbi ostalih dveh nasprotnih udeležencev pa nista utemeljeni.

4Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru M.J. st. in vpisa na njegove nepremičnine ni dovolilo. S predmetno pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejše rešitve, kar pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa in je bilo treba njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči (1. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).

5Pritožbi ostalih dveh nasprotnih udeležencev sta neutemeljeni. Kot je sodišče prve stopnje že pravilno pojasnilo, je zemljiškoknjižno sodišče v postopku zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke le izvedbeno sodišče. Po prejemu obvestila o sklepu o izvršbi preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za vpis, med ostalim tudi, ali odločba, ki je podlaga vpisu, učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Ta pogoj je v zadevi izpolnjen. Pritožbene trditve, da gre za skupno premoženje, bo morala pritožnica uveljavljati v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe.

6Prav tako neutemeljen je tudi drugi pritožbeni razlog. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo 100.a člena ZZK-1 je veljalo, da se za učinke zaznambe »črne gradnje« smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke določa 99. člen ZZK-1 in sicer so našteti tisti vpisi, za katere je zaznamba ovira za vpis. Med njimi logično ni zaznambe izvršbe, saj se prepovedi nanašajo na pravnoposlovna razpolaganja lastnika, pri zaznambi pa gre za vpis po uradni dolžnosti. Nenazadnje pa je taka tudi sodna praksa tega sodišča (na primer VSK Cdn 390/2013).

7Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo M.J. ml. in A.J. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).