VSK sklep CDn 37/2015

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu dovoli.

Prvostopenjsko sodišče je na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene med predlagateljem A d.o.o. in A.R. ter na podlagi izjave o razpolaganju z zaznamovanim vrstnim redom ter na podlagi soglasja imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve pri šestih parcelah, ki so v solasti A.R., dovolilo vpis solastninske pravice na predlagatelja A d.o.o., odločilo, da se zaznamba vrstnega reda izbriše, prav tako pa se izbriše pravica užitka, vpisna v korist A.Z. in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je bila vpisana na podlagi začasne odredbe, izdane v korist P.Z.. Proti sklepu je vložila P.Z. ugovor, prvostopenjsko sodišče pa je temu ugovor z izpodbijanim sklepom z dne 23.12.2014 ugodilo in sklep samostojne sodniške pomočnice z dne 24.10.2014 spremenilo tako, da je odločilo, da se predlagani vpisi ne dovolijo.

Proti sklepu, s katerim je bilo ugovoru ugodeno, se pritožuje predlagatelj po svoji zastopnici. V pritožbi najprej povzema vsebino določbe 1. točke prvega odstavka 99. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in opozarja, da je po navedenem določilu izkazana ovira za dovolitev vknjižbe le v primeru, kadar gre za vpise, ki so predlagani po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi razpolaganja. Predlagatelj pa je podal predlog za vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, o katerem v skladu s 3. odst. 74. člena ZZK-1 sodišče odloča o glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda, v obravnavanem primeru torej glede na stanje z dne 2.12.2013. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, ki jo je prvostopenjsko sodišče pri odločitvi upoštevalo, pa učinkuje šele od 11.9.2014. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise, vendar ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Te določbe jasno urejajo razmerje med zgodnejšo zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice in poznejšo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve. Če je zaznamba v zakonskem roku opravičena, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Zato ni mogoče pritrditi obrazložitvi sodišča, da izjava skrbniškega notarja z dne 15.10.2014 glede upravičenosti razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom ni ustrezna listina po devetem odstavku 70. člena ZZK-1, ker oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, ne more biti upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, ki bi posegel v prej zaznamovano pravico prepovedi odtujitve. Predlagatelj je nedvomno upravičen razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, saj je izkazana veriga prenosov od zemljiškoknjižne lastnice A.R. do končnega kupca družbe A d.o.o.

Pritožba je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je bil pretežni del ugovornih navedb P.Z. proti sklepu o dovolitvi vpisa zavrnjen,ugovoru pa je prvostopenjsko sodišče ugodilo na podlagi ugotovitve, da je bil podpis na prodajni pogodbi z vsebovanim zemljiškoknjižnim dovolilom, ki je podlaga vpisu, overjen šele 15.10.2014, torej po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve iz sklepa Okrajnega sodišča v Velenju opr.št. Z 1. Slednja učinkuje namreč že od 10.9.2014, kar naj bi predstavljalo oviro za vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Pritožba to stališče utemeljeno graja.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda (tretji odstavek 74. člena ZZK-1), kar v konkretnem primeru pomeni, da mora sodišče upoštevati stanje vpisov v zemljiški knjigi glede na datum 2.10.2013. Od tega dne namreč, kot izkazujejo zemljiškoknjižni podatki, učinkuje zaznamba vrstnega reda. Stanje vpisov v zemljiški knjigi na ta dan pa je obravnavani vpis dovoljevalo, saj je prišlo do vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe v korist P.Z. šele kasneje in sicer z učinkom od 11.9.2014.

Pritožba pravilno opozarja tudi na vsebino prvega odstavka 99. člena ZZK-1, po katerem je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira le za tiste vpise, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba.

Zaznamba prepovedi je torej ovira za dovolitev vpisa, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, vendar ob dodatnem pogoju, da bi predlagani vpis začel učinkovati kasneje, kot je začela učinkovati prepoved. V konkretnem primeru pa bi, kot je bilo zgoraj obrazloženo, predlagani vpis začel učinkovati že 2.10.2013, torej pred začetkom učinkovanja prepovedi odtujitve in obremenitve (ki učinkuje šele od 11.9.2014).

Sklep, s katerim je bilo ugovoru ugodeno, je torej materialnopravno zmoten, zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep tako, da se predlagani vpis dovoli (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Pritožbeno sodišče glede na ostale argumente izpodbijanega še dodaja, da je na podlagi prvega odstavka 100. člena ZZK-1 potrebno hkrati z dovolitvijo vknjižbe po uradni dolžnosti dovoliti tudi izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZZK-1 pa, ker je dovoljena vknjižba pravice v zaznamovanem vrstnem redu, tudi po uradni dolžnosti dovoliti izbris zaznambe vrstnega reda, v katerem je bila dovoljena vknjižba.

Sklep zemljiškoknjižne pomočnice z dne 24.10.2014 je bil tudi v tem pogledu pravilen.