Zakon o matičnem registru (ZMatR)

Ta zakon določa pojem in vsebino matičnega registra, pristojnost in način vodenja ter zbiranje in posredovanje podatkov uporabnikom.

Matični register je računalniško vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska ali partnerska zveza in smrt ter druga dejstva, določena z zakonom. Matični register je razvid osebnih stanj državljank in državljanov Republike Slovenije (v nadaljevanju: državljanov Republike Slovenije) in razvid rojstev, zakonskih ali partnerskih zvez in smrti tujih državljank in državljanov (v nadaljevanju: tujcev), ki so nastala na območju Republike Slovenije. Sestavni del matičnega registra je zbirka listin, ki so podlaga za vpis v matični register. Izpiski iz matičnega registra in potrdila, ki se izdajajo na podlagi vpisov v matični register, imajo dokazno moč javnih listin.

Za vpis matičnega dejstva v matični register je pristojna upravna enota (v nadaljevanju: pristojni organ), na območju katere je matično dejstvo nastalo ali se ga mora po določbah tega zakona vpisati v matični register.

V matični register se za državljane Republike Slovenije vpisujejo:

1.podatki o rojstvu: priimek in ime, spol, dan, mesec, leto, ura in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO; podatki o starših: priimek in ime, EMŠO, državljanstvo, prebivališče;

2.podatki o otroku: priimek in ime, spol, dan, mesec, leto in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO, prebivališče;

3.izjava o izbiri osebnega imena za pravni promet;

4.priznanje, ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ali materinstva;

5.posvojitev;

6.sprememba osebnega imena;

7.odvzem starševske skrbi in prenehanje tega ukrepa;

8.podelitev starševske skrbi sorodniku in prenehanje tega ukrepa;

9.skrbništvo in prenehanje tega ukrepa;

10.pridobitev in prenehanje državljanstva;

11.sprememba spola;

12.podatki o sklenitvi zakonske ali partnerske zveze: dan, mesec, leto in kraj sklenitve zakonske ali partnerske zveze, za tujino tudi država; podatki o zakoncu ali partnerju: priimek in ime, EMŠO, državljanstvo, prebivališče, priimek po sklenitvi zakonske ali partnerske zveze;

13.neveljavnost, prenehanje in neobstoj zakonske ali partnerske zveze;

14.podatki o smrti: dan, mesec, leto, ura in kraj smrti, za tujino tudi država;

15.pravna podlaga vpisa (vrsta listine, kdo jo je izdal in kje se hrani);

16.popravki napak in spremembe že vpisanih podatkov;

17.datumi, oznake, statusi in drugi tehnični podatki, potrebni za vodenje podatkovne baze;

18.prepoved posredovanja osebnih podatkov iz 29. člena tega zakona. Podatek iz 7. točke prejšnjega odstavka se vpisuje tudi pri starših, ki jim je odvzeta ali vrnjena starševska skrb, in sicer priimek in ime, spol, dan, mesec, leto in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO, prebivališče otroka. Podatek iz 8. točke prvega odstavka tega člena se vpisuje tudi pri sorodniku, ki mu je bila podeljena starševska skrb, in sicer priimek in ime, spol, dan, mesec, leto in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO, prebivališče otroka. Za tujce se v matični register vpisujejo podatki iz 1. točke prvega odstavka tega člena, razen podatka o državljanstvu ter podatki iz 4., 12., 14., 15., 16., in 17. točke prvega odstavka tega člena, če so matičarju znani. V matičnem registru se osebni podatki zbirajo in nadalje obdelujejo za ugotavljanje, urejanje in uveljavljanje pravic in obveznosti državljanov Republike Slovenije in tujcev, za odločanje o njihovih pravicah in obveznostih s področja osebnih stanj ter za druge zakonite namene.

Za vpis podatkov v matični register je pristojna matičarka ali matičar (v nadaljevanju: matičar). Matičar je delavka oziroma delavec pristojnega organa, pooblaščen za vpis podatkov v matični register, izdajanje izpiskov in potrdil iz matičnega registra ter za druga opravila, določena z zakonom. Pooblastilo matičarju izda pooblaščena oseba pristojnega organa.

Rojstvo otroka vpiše matičar pristojnega organa, na območju katerega je kraj, kjer se je otrok rodil. Rojstvo otroka med potovanjem s prometnim sredstvom vpiše matičar pristojnega organa, na območju katerega je kraj, kjer se je materino potovanje končalo. Otroka neznanih staršev vpiše matičar pristojnega organa, na območju katerega je kraj, kjer je bil otrok najden. Vpis se opravi na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo. Odločba mora vsebovati priimek in ime, spol otroka in dan, mesec, leto, uro ter kraj njegovega rojstva. Kot kraj rojstva se vpiše kraj, kjer je bil otrok najden.

Rojstvo otroka v zdravstvenem zavodu mora pristojnemu organu prijaviti zavod. Rojstvo otroka izven zdravstvenega zavoda pristojnemu organu prijavi pri porodu navzoča zdravnica oziroma zdravnik (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik (v nadaljnjem besedilu: diplomirani zdravstvenik) ali diplomirana babica oziroma diplomirani babičar (v nadaljnjem besedilu: diplomirani babičar), ki je vpisan v register zasebnih zdravstvenih delavcev oziroma je pridobil dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, otrokov oče oziroma oseba, s katero mati živi ali mati, ko je za to zmožna. Kadar osebe iz prejšnjega odstavka rojstva ne morejo prijaviti, lahko rojstvo prijavi tudi druga oseba, ki je bila prisotna pri porodu ali je za rojstvo izvedela. Če je prijavitelj oseba iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, mora biti prijavi rojstva priloženo potrdilo o rojstvu otroka, ki ga je izdal pri porodu navzoč zdravnik, diplomirani zdravstvenik ali diplomirani babičar, ki je vpisan v register zasebnih zdravstvenih delavcev oziroma je pridobil dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pri ministrstvu, pristojnem za zdravje. Potrdilo o rojstvu lahko izda tudi zdravnik, ki ni bil prisoten ob porodu, če lahko potrdi, da je mati rodila. Kadar potrdila iz prejšnjega odstavka ni mogoče pridobiti, se lahko rojstvo vpiše v matični register na podlagi odločbe pristojnega organa, če obstajajo dokazi o nastalem matičnem dejstvu.

Rojstvo otroka se mora prijaviti v petnajstih dneh od dneva rojstva. Rojstvo mrtvorojenega otroka se mora prijaviti v roku 24 ur. Če rojstva mrtvorojenega otroka ni mogoče prijaviti v roku iz prejšnjega odstavka, ker pristojni organ nima uradnih ur, se mora rojstvo prijaviti prvi delovni dan po poteku roka.

Osebe, ki so po predpisu, ki ureja osebno ime, dolžne določiti otroku osebno ime, morajo le-to prijaviti pristojnemu organu najkasneje v tridesetih dneh od njegovega rojstva.

Sklenitev zakonske ali partnerske zveze vpiše matičar pristojnega organa na območju katerega je kraj, kjer je bila zakonska ali partnerska zveza sklenjena. Sodišče odločbo, s katero izreče zakonsko ali partnersko zvezo za neveljavno ali razveže zakonsko ali partnersko zvezo ali ugotovi neobstoj zakonske ali partnerske zveze, pošlje pristojnemu organu v 15 dneh od dneva njene pravnomočnosti. Notar notarski zapis o sporazumni razvezi zakonske ali partnerske zveze pošlje pristojnemu organu v osmih dneh po podpisu notarskega sporazuma.

Smrt vpiše matičar pristojnega organa na območju katerega je kraj, kjer je oseba umrla. Če kraja smrti ni mogoče ugotoviti, smrt vpiše matičar pristojnega organa na območju katerega je kraj, kjer je bil umrli najden.

Smrt osebe, ki je umrla v zdravstvenem zavodu, domu za ostarele, vojašnici, turistično-gostinskem objektu, zavodu za prestajanje kazni ali v drugem nastanitvenem objektu, organizaciji oziroma zavodu, mora pristojnemu organu prijaviti zavod ali organizacija, v katerem je oseba umrla. Če je smrt nastopila izven objektov, navedenih v prejšnjem odstavku, je smrt dolžan prijaviti mrliški preglednik oziroma zdravnik, ki je ugotovil smrt, družinski člani umrlega ali tisti, s katerimi je umrli živel. Smrt osebe, katere truplo je bilo najdeno in katere istovetnost ni bila ugotovljena, mora prijaviti organ, ki je sestavil zapisnik o najdbi trupla. Prijavi smrti se mora priložiti potrdilo o smrti, ki ga izda pristojni zdravstveni delavec, ki je smrt ugotovil, oziroma zdravstveni zavod, če je oseba umrla v njem.

Smrt se mora prijaviti pristojnemu organu v dveh dneh od dneva smrti oziroma od dneva najdbe trupla. Če smrti ni mogoče prijaviti v roku iz prejšnjega odstavka, ker pristojni organ nima uradnih ur, se mora smrt prijaviti prvi delovni dan po poteku roka. Če je s posebnim predpisom za pokop določen krajši rok, se mora smrt prijaviti pred pokopom.

Razglasitev pogrešanca za mrtvega in smrt, ugotovljena v sodnem postopku, se vpišeta v matični register na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Sodišče mora odločbo v petnajstih dneh od pravnomočnosti poslati pristojnemu organu, na območju katerega je kraj, kjer je imel umrli zadnje stalno prebivališče. V primeru, da je zadnje stalno prebivališče umrlega neznano ali je v tujini, pošlje sodišče odločbo iz prvega odstavka tega člena pristojnemu organu, na območju katerega je kraj, kjer je bil umrli rojen, če je bil rojen v tujini, pa pristojnemu organu, na območju katerega je sedež sodišča, ki je odločbo izdalo.

Smrt oseb, ki so življenje izgubile neposredno po koncu druge svetovne vojne ali med njo, in ni bila vpisana v matično knjigo umrlih oziroma v matični register, se vpiše v matični register na podlagi pravnomočne odločbe, s katero se ugotovi smrt v skladu z določbami tega člena. Predlog za uvedbo postopka se vloži pri pristojnem organu, na območju katerega je kraj, kjer je imela umrla oseba zadnje stalno prebivališče, če tega ni mogoče ugotoviti, pa pri pristojnem organu, na območju katerega je kraj rojstva umrle osebe. Predlog za uvedbo postopka lahko vložijo sorodniki umrle osebe v ravni in stranski vrsti brez omejitev, svojci po svaštvu in državni tožilec. Društva in druge pravne ter fizične osebe, ki imajo podatke, ki so potrebni za vpis smrti oseb iz prvega odstavka tega člena, jih lahko posredujejo državnemu tožilcu za potrebe vložitve predloga iz prejšnjega odstavka. Predlagatelj postopka iz tretjega odstavka tega člena mora predlogu predložiti dokaz, s katerim verjetno izkaže, da je oseba, za katero je bil podan predlog za ugotovitev in vpis smrti v matični register, umrla. Kot dokaz iz prejšnjega odstavka šteje izjava stranke, pisna izjava priče, ustna izjava priče, dana na zapisnik, listine ali druga dokazna sredstva. Če točnega datuma in kraja smrti ni mogoče ugotoviti, se lahko kot datum smrti vpiše samo mesec in leto smrti ali samo leto smrti, ne vpiše pa se kraja smrti. Smrt vpiše v matični register pristojni organ, ki je izdal odločbo o ugotovitvi smrti. Če se ugotovi, da je oseba, katere smrt je vpisana v matični register v skladu s tem členom, živa, se izdana odločba izreče za nično.

Če zaradi izrednih okoliščin, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izogniti ali jih odvrniti, posamezno matično dejstvo ali podatki niso bili vpisani v matični register v skladu z določbami tega zakona, se lahko vpis izvrši na podlagi odločbe pristojnega organa.

Rojstvo, zakonska ali partnerska zveza in smrt državljana Republike Slovenije v tujini, se vpiše v matični register v Republiki Sloveniji. Podlaga za vpis je izpisek iz matičnega registra oziroma matične knjige pristojnega tujega organa. Če v izpisku o sklenjeni zakonski ali partnerski zvezi pristojnega tujega organa ni vpisan podatek o priimku zakoncev ali partnerjev po sklenitvi zakonske ali partnerske zveze, se ta podatek vpiše na podlagi izjave zakoncev ali partnerjev. V primeru, da izpiska iz tujine ni mogoče pridobiti, se lahko vpiše rojstvo, sklenitev zakonske ali partnerske zveze ali smrt v matični register v Republiki Sloveniji na podlagi odločbe pristojnega organa, če obstajajo dokazi o nastalem matičnem dejstvu. V matični register se izvede tudi vpis drugih sprememb osebnega stanja iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, če državljan za vpis predloži ustrezno listino pristojnega tujega organa.

Rojstvo, sklenitev zakonske ali partnerske zveze in smrt po prvem odstavku prejšnjega člena v matični register vpiše:

1.rojstvo – matičar pristojnega organa na območju katerega je kraj, kjer so imeli otrokovi starši zadnje stalno prebivališče ali v katerem je imel eden od staršev zadnje stalno prebivališče. Če so starši imeli zadnje stalno prebivališče v različnih krajih v Republiki Sloveniji, sami določijo v katerem izmed teh krajev se otroka vpiše matični register;

2.sklenitev zakonske ali partnerske zveze – matičar pristojnega organa, na območju katerega je kraj, kjer sta imela zakonca ali partnerja zadnje stalno prebivališče. Če sta imela zadnje stalno prebivališče v različnih krajih v Republiki Sloveniji, določita zakonca ali partnerja sama v katerem izmed teh krajev se vpiše sklenitev zakonske ali partnerske zveze;

3.smrt – matičar pristojnega organa, na območju katerega je kraj, kjer je imel umrli zadnje stalno prebivališče. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko rojstvo, sklenitev zakonske ali partnerske zveze ali smrt vpiše tudi matičar drugega pristojnega organa, ki je izpisek iz matičnega registra oziroma matične knjige pristojnega tujega organa pridobil ali mu je bil predložen.

Vpis rojstva ali smrti na slovenski ladji, katere matične luka je v Republiki Sloveniji, se izvrši v skladu z določbami prejšnjega člena. Vpis rojstva ali smrti na zrakoplovu, ki ima slovensko državno pripadnost, se izvrši v skladu z določbami prejšnjega člena. Podlaga vpisa rojstva ali smrti je zapisnik poveljnika ladje oziroma vodje zrakoplova.

Matični register se vodi v centralnem informacijskem sistemu. Pristojni matičar v centralno informatizirano bazo, ki jo za celo območje Republike Slovenije vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za upravne notranje zadeve, za svoje območje vnaša podatke, ki se v skladu z zakonom vpisujejo v matični register. Glede na tehnične in druge možnosti se v centralni informatizirani bazi matičnega registra hranijo tudi deli ali celotna zbirka listin. Metodologijo in pogoje vodenja matičnega registra iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za upravne notranje zadeve.

Matičar vpisuje v matični register le tista dejstva in podatke, ki so mu bili prijavljeni oziroma, ki jih vsebujejo akti organov, pristojnih za odločanje o spremembi osebnih stanj. Organ, ki izda odločbo oziroma drugo javno listino, ki vpliva na spremembo osebnega stanja vpisane osebe, mora listino posredovati pristojnemu organu v petnajstih dneh od dneva njene pravnomočnosti oziroma izdaje. Matičar je dolžan pred vpisom dejstva ali podatka v matični register preveriti pravilnost podatkov po uradnih evidencah in takoj izvršiti vpis. Že vpisano dejstvo ali podatek se lahko v matičnem registru spremeni, dopolni ali briše le na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta drugega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Če vpis spremembe osebnega stanja, glede na stanje, ki ga izkazuje matični register ni mogoč, matičar postopek prekine, stranko pa napoti na organ, pristojen za rešitev predhodnega vprašanja.

Matičar mora o vpisu rojstva, sklenitvi zakonske zveze in smrti ter o spremembi drugih podatkov, vpisanih v matični register, najpozneje v treh dneh obvestiti vse organe, ki imajo zakonsko podlago za pridobitev teh podatkov.

O rojstvu, sklenitvi zakonske ali partnerske zveze ali smrti tujca mora matičar v treh dneh od vpisa, v skladu z določili sklenjene mednarodne pogodbe, posredovati izpisek iz matičnega registra ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve oziroma pristojnemu tujemu diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu, zaradi posredovanja državi, katere državljan je vpisani.

Izpiski iz matičnega registra vsebujejo zadnje podatke, ki so bili vpisani do izdaje izpiska. Izpisek ali potrdilo iz matičnega registra lahko izda pristojni organ, ki prejme vlogo, ne glede na to, kateri organ je vpis opravil. Zaradi uveljavljanja pravic iz različnih pravnih naslovov lahko matičar na zahtevo stranke izda izpisek iz matičnega registra z vsemi vpisanimi spremembami osebnega stanja. Potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnega registra, vsebujejo vse podatke, vpisane v matičnem registru ali podatke o posameznih vpisanih dejstvih. Na območjih, določenih z zakonom, kjer živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izdajajo izpiski in potrdila iz matičnega registra v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti. Obliko in vsebino izpiskov iz matičnega registra predpiše minister, pristojen za upravne notranje zadeve.

Matični register je trajnega pomena. Podatki se v matičnem registru hranijo sto let od zadnjega vpisa, nato pa se skupaj z zbirko listin izročijo v hrambo Arhivu Republike Slovenije. Matične knjige, ki so se vodile po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, hranijo pristojni organi sto let od zadnjega vpisa, po poteku tega časa pa se izročijo v hrambo Arhivu Republike Slovenije. Matične knjige, ki so jih vodili organi verskih skupnosti, se lahko izročijo arhivom posameznih verskih skupnosti. Izpiske in potrdila iz matičnega registra ali matičnih knjig, ki so bile izročene arhivom, izdaja matičar.

Napake v matičnem registru, nastale pri vpisovanju dejstva ali podatka, popravi matičar po uradni dolžnosti na način, ki ga predpiše minister, pristojen za upravne notranje zadeve. Če je potrebno tako napako popraviti tudi v evidencah drugih organov, jih mora matičar v roku treh dni od poprave napake o tem obvestiti. Za popravke podatkov v matičnem registru, ki pomenijo uskladitev s podatki med evidencami se ne plačuje upravna taksa.

V primeru uničenja matičnega registra mora pristojni organ register obnoviti. Način obnove predpiše minister, pristojen za upravne notranje zadeve. Za obnovo matičnega registra morajo posamezniki in pravne osebe pristojnemu organu posredovati vse podatke ali javne listine, za katere vedo oziroma z njimi razpolagajo.

Za obdelavo osebnih podatkov iz matičnega registra se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za vodenje matičnega registra pristojni organ zbira osebne podatke iz 4. člena tega zakona od organov, pravnih oseb ali posameznikov, ki morajo po tem zakonu obveščati pristojni organ, in iz že obstoječih zbirk podatkov. O zbiranju podatkov od organov, ki morajo po tem zakonu obveščati pristojni organ, ali iz že obstoječih zbirk podatkov, pristojni organ ni dolžan obvestiti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Osebne podatke iz matičnega registra lahko uporabljajo za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja delavci ministrstva, pristojnega za upravne notranje zadeve in pristojnega organa, uporabljajo pa jih lahko tudi drugi uporabniki, ki so za njihovo pridobivanje pooblaščeni z zakonom ali s pisno privolitvijo posameznika. Osebne podatke iz matičnega registra lahko za opravljanje nalog, ki izhajajo iz zakona, ki ureja konzularno zaščito, uporabljata tudi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, in diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini.

Izpiski in potrdila iz matičnega registra se izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko potrdila iz matičnega registra izdajo na zahtevo drugih oseb, če so za uporabo osebnih podatkov pooblaščene z zakonom. Če vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, se izpiski in potrdila iz matičnega registra lahko izdajo njegovim ožjim družinskim članom in zakonitim dedičem prvega in drugega dednega reda po vstopni pravici, če umrla oseba nima živečih ožjih družinskih članov. Ožji družinski člani po tem zakonu so: zakonec ali partner, zunajzakonski partner ali partner iz nesklenjene partnerske zveze, otroci in starši umrlega.

Pravico do vpogleda v podatke, ki so vpisani v matični register in v zbirko listin k matičnemu registru ima posameznik, na katerega se vpis nanaša, druge osebe pa le, če imajo njegovo pisno privolitev. Pravico do pridobitve podatkov iz matičnega registra ima posameznik, na katerega se vpis nanaša, druge osebe pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali če so za uporabo osebnih podatkov pooblaščene z zakonom. Če vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, imajo pravico do pridobitve njegovih osebnih podatkov osebe, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo teh osebnih podatkov, osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, pa niso vnaprej pisno prepovedale posredovanja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Če je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, imajo pravico do pridobitve njegovih osebnih podatkov tudi osebe, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljale v zgodovinske, statistične ali v znanstvenoraziskovalne namene, osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, pa niso vnaprej pisno prepovedale posredovanja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Pristojni organ, pri katerem je posameznik vpisan v matični register, posreduje osebne podatke iz matičnega registra uporabnikom, ki jih potrebujejo za vzdrževanje registrov in evidenc iz svojega delovnega področja, če so za pridobitev teh podatkov pooblaščeni z zakonom. Podatke iz prejšnjega odstavka lahko uporabnikom namesto pristojnega organa posreduje ministrstvo, pristojno za upravne notranje zadeve. Uporabniki morajo za posredovanje podatkov z uporabo informacijsko telekomunikacijske tehnologije izpolnjevati tehnične in druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za upravne notranje zadeve, ki določi tudi način posredovanja teh podatkov. Za posredovanje podatkov uporabnikom iz prvega odstavka tega člena na elektronski način ali z neposredno računalniško povezavo je potrebno predhodno soglasje ministra, pristojnega za upravne notranje zadeve.

Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami prijaviteljev rojstev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, z evidencami prijaviteljev smrti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in evidencami mrliških preglednikov iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, iz katerih se posredujejo podatki, potrebni za vpis rojstva in smrti v matični register na podlagi tega zakona. Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami ali drugimi zbirkami osebnih podatkov sodišč, iz katerih se posredujejo podatki o izpodbijanju očetovstva ali materinstva, posvojitvi, odvzemu starševske skrbi in prenehanju tega ukrepa, podelitvi starševske skrbi sorodniku in prenehanju tega ukrepa, skrbništvu in prenehanju tega ukrepa, neveljavnosti, prenehanju in neobstoju zakonske ali partnerske zveze, ugotovitvi smrti in razglasitvi pogrešanca za mrtvega zaradi vpisa spremembe osebnega stanja v matični register na podlagi tega zakona. Iz matičnega registra se v evidenco sodišč posredujejo podatki za potrebe sestave smrtovnice, skladno z zakonom, ki ureja področje dedovanja. Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami notarjev, iz katerih se posredujejo podatki o razvezi zakonske ali partnerske zveze zaradi vpisa spremembe osebnega stanja v matični register na podlagi tega zakona. Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami ali drugimi zbirkami osebnih podatkov centrov za socialno delo, iz katerih se posredujejo podatki o priznanju očetovstva ali materinstva in skrbništvu ter prenehanju tega ukrepa zaradi vpisa spremembe osebnega stanja v matični register na podlagi tega zakona. Povezovanja iz prvega do četrtega odstavka tega člena pomenijo, da se osebni podatki iz navedenih evidenc ali drugih zbirk osebnih podatkov avtomatično na podlagi povezanosti teh evidenc z matičnim registrom iz njih prevzamejo ter so s tem vpisani v matični register. Iz matičnega registra se v druge evidence, ki jih centralno vodi ministrstvo, pristojno za upravne notranje zadeve, z uporabo EMŠO posredujejo podatki iz 4. člena tega zakona v obsegu, ki ga določa področna zakonodaja za zagotavljanje vsebine oziroma vzdrževanje posamezne evidence. Iz matičnega registra se z uporabo EMŠO v matični register vozil in listin posredujejo podatki iz 4. člena tega zakona, potrebni za vzdrževanje matičnega registra vozil in listin, na podlagi zakona, ki ureja vodenje zbirk podatkov o vozilih in voznikih. Matični register se lahko povezuje tudi z drugimi evidencami in registri, če posredovanje ali pridobivanje podatkov iz matičnega registra določa področna zakonodaja ter v skladu z varnostnimi mehanizmi, ki jih kot ukrepe ali postopke za izvajanje varnosti osebnih podatkov lahko določi minister, pristojen za notranje zadeve.

Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve.

Z globo od 100 do 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki v predpisanem roku ne prijavi rojstva (drugi odstavek 7. in 8. člen), otrokovega osebnega imena (9. člen) ali smrti (drugi odstavek 12. in 13. člen). Z globo od 1.000 do 4.500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v predpisanem roku ne prijavi rojstva (prvi odstavek 7. in 8. člen) ali smrti (prvi odstavek 12. in 13. člen), odgovorna oseba pravne osebe pa za isti prekršek z globo od 200 do 400 eurov. Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba organa, ki ne pošlje pravnomočne sodne odločbe ali druge javne listine pristojnemu matičarju za vpis v matični register v predpisanem roku (drugi odstavek 10., drugi odstavek 14. in prvi odstavek 20. člena). Zakon o matičnem registru – ZMatR (Uradni list RS, št. 37/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Minister, pristojen za upravne notranje zadeve v enem letu od uveljavitve tega zakona predpiše:

-       vsebino posebnega izpita za vodenje matičnega registra;

-       metodologijo in pogoje za vodenje matičnega registra;

-       popravo napak in način obnove matičnega registra;

-       način posredovanja podatkov iz matičnega registra;

-       obliko in vsebino izpiskov iz matičnega registra.

Pogoji za vodenje matičnega registra po tem zakonu se zagotovijo v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Matične knjige, ki so se vodile do uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi in se vodijo še naprej do prenosa podatkov iz matičnih knjig v matični register. Podatki se v matični register vpisujejo in prenesejo v skladu z 4. členom tega zakona.

Delavec pristojnega organa, ki vodi matični register in nima opravljenega posebnega izpita iz 5. člena tega zakona, mora izpit opraviti v enem letu od uveljavitve izvršilnega predpisa, s katerim bo določena njegova vsebina. Delavcu pristojnega organa, ki je pred uveljavitvijo tega zakona opravil izpit s področja matičnih zadev, se ta prizna kot poseben izpit, predpisan s tem zakonom.

Matične knjige, ki so se vodile do uveljavitve tega zakona in tiste, ki se vodijo še naprej v skladu s 35. členom tega zakona, kot tudi izpiski in potrdila iz teh knjig imajo dokazno moč javnih listin. Izpiski iz matičnih knjig diplomatsko konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ o matičnih dejstvih slovenskih državljanov, vpisanih v te knjige do 25. 6. 1991, imajo dokazno moč javnih listin, s katerimi se dokazujejo rojstva, sklenitve zakonskih zvez ali smrti.

Kjer se drug zakon ali podzakonski predpis sklicuje na matične knjige, se te določbe smiselno nanašajo na matične knjige oziroma matični register v skladu s tem zakonom.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81, 38/86 in Uradni list RS, št. 28/95 in 84/2000) in Navodilo o vodenju matičnih knjig (Uradni list SRS, št. 8/77). Določbe členov 19.a do 19.d navedenega zakona se uporabljajo še tri leta od uveljavitve tega zakona, druge določbe zakona o matičnih knjigah in navodila o vodenju matičnih knjig pa se uporabljajo za čas vodenja matičnih knjig v skladu s 35. členom tega zakona, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru – ZMatR-A (Uradni list RS, št. 39/06) spreminja 39. člen zakona tako, da se glasi: Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81, 38/86 in Uradni list RS, št. 28/95 in 84/2000) in Navodilo o vodenju matičnih knjig (Uradni list SRS, št. 8/77). Določbe členov 19.a do 19.d navedenega zakona se uporabljajo še šest let od uveljavitve tega zakona, druge določbe zakona o matičnih knjigah in navodila o vodenju matičnih knjig pa se uporabljajo za čas vodenja matičnih knjig v skladu s 35. členom tega zakona, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.«; ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »6. člen Podatki o registraciji in prenehanju istospolne partnerske skupnosti se začnejo vpisovati v matični register v skladu z določbo drugega odstavka 38. člena Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05). 7. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru – ZMatR-B (Uradni list RS, št. 106/10) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »6. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Pravilnik o vsebini, programu in načinu opravljanja izpita za matičarja (Uradni list RS, št. 11/04 in 79/07). 7. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru – ZMatR-C (Uradni list RS, št. 67/19) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: 12. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati tretji odstavek 96. člena in četrti odstavek 98. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19). 13. člen Podatki iz 7. in 9. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo) se v matični register vpisujejo še po začetku uporabe Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19), dokler se ne končajo postopki po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US, 15/17 – DZ in 30/18 – ZSVI), nato se v matičnem registru hranijo v skladu s 24. členom Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo). Podatki iz 18. in 19. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo) se v matičnem registru hranijo v skladu s 24. členom Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo). 14. člen Minister, pristojen za notranje zadeve, uskladi Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/05, 69/09 in 77/16) s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve. 15. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.