4. člen ZMatR
Podatki, ki se vpisujejo v matični register
V matični register se za državljane Republike Slovenije vpisujejo:
1.podatki o rojstvu: priimek in ime, spol, dan, mesec, leto, ura in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO; podatki o starših: priimek in ime, EMŠO, državljanstvo, prebivališče;
2.podatki o otroku: priimek in ime, spol, dan, mesec, leto in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO, prebivališče;
3.izjava o izbiri osebnega imena za pravni promet;
4.priznanje, ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ali materinstva;
5.posvojitev;
6.sprememba osebnega imena;
7.odvzem starševske skrbi in prenehanje tega ukrepa;
8.podelitev starševske skrbi sorodniku in prenehanje tega ukrepa;
9.skrbništvo in prenehanje tega ukrepa;
10.pridobitev in prenehanje državljanstva;
11.sprememba spola;
12.podatki o sklenitvi zakonske ali partnerske zveze: dan, mesec, leto in kraj sklenitve zakonske ali partnerske zveze, za tujino tudi država; podatki o zakoncu ali partnerju: priimek in ime, EMŠO, državljanstvo, prebivališče, priimek po sklenitvi zakonske ali partnerske zveze;
13.neveljavnost, prenehanje in neobstoj zakonske ali partnerske zveze;
14.podatki o smrti: dan, mesec, leto, ura in kraj smrti, za tujino tudi država;
15.pravna podlaga vpisa (vrsta listine, kdo jo je izdal in kje se hrani);
16.popravki napak in spremembe že vpisanih podatkov;
17.datumi, oznake, statusi in drugi tehnični podatki, potrebni za vodenje podatkovne baze;
18.prepoved posredovanja osebnih podatkov iz 29. člena tega zakona. Podatek iz 7. točke prejšnjega odstavka se vpisuje tudi pri starših, ki jim je odvzeta ali vrnjena starševska skrb, in sicer priimek in ime, spol, dan, mesec, leto in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO, prebivališče otroka. Podatek iz 8. točke prvega odstavka tega člena se vpisuje tudi pri sorodniku, ki mu je bila podeljena starševska skrb, in sicer priimek in ime, spol, dan, mesec, leto in kraj rojstva, za tujino tudi država, državljanstvo, EMŠO, prebivališče otroka. Za tujce se v matični register vpisujejo podatki iz 1. točke prvega odstavka tega člena, razen podatka o državljanstvu ter podatki iz 4., 12., 14., 15., 16., in 17. točke prvega odstavka tega člena, če so matičarju znani. V matičnem registru se osebni podatki zbirajo in nadalje obdelujejo za ugotavljanje, urejanje in uveljavljanje pravic in obveznosti državljanov Republike Slovenije in tujcev, za odločanje o njihovih pravicah in obveznostih s področja osebnih stanj ter za druge zakonite namene.
- VSK Sodba II Kp 51355/2020Višje sodišče v Kopru · 2022
Izdaja javne listine v predpisani obliki je eden od kumulativnih pogojev za nastanek javne listine. Tega pogoja smrtovnica v delu, ki se nanaša na navedbo (torej ne vpis ali potrdilo) pridobljenih podatkov od pokojnikovih družinskih članov ali oseb s katerimi je pokojnik živel (drugi odstavek 182. člena ZD, med katere spada tudi navedba ali je pokojnik zapustil pogodbo o dosmrtnem preživljanju), ne izpolnjuje, ker ne zakoni, niti podzakonski akti s področja dedovanja in upravnih pristojnosti matičarja, ki se nanaša na sestavo smrtovnice, ne določajo oblike, v kateri bi morala biti izdana. V tem delu smrtovnica nima lastnosti javne listine in tudi ne za javno listino predpisane dokazne vrednosti (dokazovanje resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa). Gre (le) za uradno listino (kot taka ima v zapuščinskem postopku dejansko dokazno vrednost in se jo ocenjuje v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP), ki pa ni znak kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, ampak je znak kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1. Vse javne listine
- VSL sodba IV Cp 2873/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave. Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
- UPRS sodba I U 1089/2012Upravno sodišče RS · 2013
Organ, ki vodi postopek, mora če naleti na predhodno vprašanje, ki se nanaša na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa, stranko zelo jasno in nedvoumno obvestiti, da je v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena ZUP, dolžan (s posebnim sklepom) postopek prekiniti, dokler ga ne reši pristojni organ. Stranki je organ dolžan dati tudi zelo jasna, natančna in točna navodila, pri katerem organu in v zvezi s čim mora začeti ustrezen postopek, kajti samo tako lahko stranka učinkoviti uveljavlja svoje pravice. Le navajanje zahtev po predložitvi določenih dokazov, kar je organ storil v konkretnem primeru, brez pojasnila glede določbe 148. člena ZUP in njenega vpliva na izvajanje dokaznega postopka v primerih, ko gre za vprašanje rešitve predhodnega vprašanja na matičnem področju, pa ne zadosti zahtevi iz 7. člena ZUP.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 15. 11. 2019 · trenutno
- 13. 2. 2011 – 14. 11. 2019
- 20. 4. 2006 – 12. 2. 2011
- 25. 4. 2003 – 19. 4. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 10. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba II Kp 51355/2020Višje sodišče v Kopru · 6. 10. 2022
Izdaja javne listine v predpisani obliki je eden od kumulativnih pogojev za nastanek javne listine. Tega pogoja smrtovnica v delu, ki se nanaša na navedbo (torej ne vpis ali potrdilo) pridobljenih podatkov od pokojnikovih družinskih članov ali oseb s katerimi je pokojnik živel (drugi odstavek 182. člena ZD, med katere spada tudi navedba ali je pokojnik zapustil pogodbo o dosmrtnem preživljanju), ne izpolnjuje, ker ne zakoni, niti podzakonski akti s področja dedovanja in upravnih pristojnosti matičarja, ki se nanaša na sestavo smrtovnice, ne določajo oblike, v kateri bi morala biti izdana. V tem delu smrtovnica nima lastnosti javne listine in tudi ne za javno listino predpisane dokazne vrednosti (dokazovanje resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa). Gre (le) za uradno listino (kot taka ima v zapuščinskem postopku dejansko dokazno vrednost in se jo ocenjuje v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP), ki pa ni znak kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, ampak je znak kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1. Vse javne listine
- VSL sodba IV Cp 2873/2013Višje sodišče v Ljubljani · 20. 11. 2013besedilo 2011–2019
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave. Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
- UPRS sodba I U 1089/2012Upravno sodišče RS · 3. 7. 2013besedilo 2011–2019
Organ, ki vodi postopek, mora če naleti na predhodno vprašanje, ki se nanaša na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa, stranko zelo jasno in nedvoumno obvestiti, da je v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena ZUP, dolžan (s posebnim sklepom) postopek prekiniti, dokler ga ne reši pristojni organ. Stranki je organ dolžan dati tudi zelo jasna, natančna in točna navodila, pri katerem organu in v zvezi s čim mora začeti ustrezen postopek, kajti samo tako lahko stranka učinkoviti uveljavlja svoje pravice. Le navajanje zahtev po predložitvi določenih dokazov, kar je organ storil v konkretnem primeru, brez pojasnila glede določbe 148. člena ZUP in njenega vpliva na izvajanje dokaznega postopka v primerih, ko gre za vprašanje rešitve predhodnega vprašanja na matičnem področju, pa ne zadosti zahtevi iz 7. člena ZUP.