31. člen ZMatR
Povezovanje matičnega registra
Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami prijaviteljev rojstev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, z evidencami prijaviteljev smrti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in evidencami mrliških preglednikov iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, iz katerih se posredujejo podatki, potrebni za vpis rojstva in smrti v matični register na podlagi tega zakona. Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami ali drugimi zbirkami osebnih podatkov sodišč, iz katerih se posredujejo podatki o izpodbijanju očetovstva ali materinstva, posvojitvi, odvzemu starševske skrbi in prenehanju tega ukrepa, podelitvi starševske skrbi sorodniku in prenehanju tega ukrepa, skrbništvu in prenehanju tega ukrepa, neveljavnosti, prenehanju in neobstoju zakonske ali partnerske zveze, ugotovitvi smrti in razglasitvi pogrešanca za mrtvega zaradi vpisa spremembe osebnega stanja v matični register na podlagi tega zakona. Iz matičnega registra se v evidenco sodišč posredujejo podatki za potrebe sestave smrtovnice, skladno z zakonom, ki ureja področje dedovanja. Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami notarjev, iz katerih se posredujejo podatki o razvezi zakonske ali partnerske zveze zaradi vpisa spremembe osebnega stanja v matični register na podlagi tega zakona. Matični register se z uporabo EMŠO lahko povezuje z evidencami ali drugimi zbirkami osebnih podatkov centrov za socialno delo, iz katerih se posredujejo podatki o priznanju očetovstva ali materinstva in skrbništvu ter prenehanju tega ukrepa zaradi vpisa spremembe osebnega stanja v matični register na podlagi tega zakona. Povezovanja iz prvega do četrtega odstavka tega člena pomenijo, da se osebni podatki iz navedenih evidenc ali drugih zbirk osebnih podatkov avtomatično na podlagi povezanosti teh evidenc z matičnim registrom iz njih prevzamejo ter so s tem vpisani v matični register. Iz matičnega registra se v druge evidence, ki jih centralno vodi ministrstvo, pristojno za upravne notranje zadeve, z uporabo EMŠO posredujejo podatki iz 4. člena tega zakona v obsegu, ki ga določa področna zakonodaja za zagotavljanje vsebine oziroma vzdrževanje posamezne evidence. Iz matičnega registra se z uporabo EMŠO v matični register vozil in listin posredujejo podatki iz 4. člena tega zakona, potrebni za vzdrževanje matičnega registra vozil in listin, na podlagi zakona, ki ureja vodenje zbirk podatkov o vozilih in voznikih. Matični register se lahko povezuje tudi z drugimi evidencami in registri, če posredovanje ali pridobivanje podatkov iz matičnega registra določa področna zakonodaja ter v skladu z varnostnimi mehanizmi, ki jih kot ukrepe ali postopke za izvajanje varnosti osebnih podatkov lahko določi minister, pristojen za notranje zadeve.
- VSK Sodba II Kp 51355/2020Višje sodišče v Kopru · 2022
Izdaja javne listine v predpisani obliki je eden od kumulativnih pogojev za nastanek javne listine. Tega pogoja smrtovnica v delu, ki se nanaša na navedbo (torej ne vpis ali potrdilo) pridobljenih podatkov od pokojnikovih družinskih članov ali oseb s katerimi je pokojnik živel (drugi odstavek 182. člena ZD, med katere spada tudi navedba ali je pokojnik zapustil pogodbo o dosmrtnem preživljanju), ne izpolnjuje, ker ne zakoni, niti podzakonski akti s področja dedovanja in upravnih pristojnosti matičarja, ki se nanaša na sestavo smrtovnice, ne določajo oblike, v kateri bi morala biti izdana. V tem delu smrtovnica nima lastnosti javne listine in tudi ne za javno listino predpisane dokazne vrednosti (dokazovanje resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa). Gre (le) za uradno listino (kot taka ima v zapuščinskem postopku dejansko dokazno vrednost in se jo ocenjuje v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP), ki pa ni znak kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, ampak je znak kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1. Vse javne listine
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 10. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba II Kp 51355/2020Višje sodišče v Kopru · 6. 10. 2022
Izdaja javne listine v predpisani obliki je eden od kumulativnih pogojev za nastanek javne listine. Tega pogoja smrtovnica v delu, ki se nanaša na navedbo (torej ne vpis ali potrdilo) pridobljenih podatkov od pokojnikovih družinskih članov ali oseb s katerimi je pokojnik živel (drugi odstavek 182. člena ZD, med katere spada tudi navedba ali je pokojnik zapustil pogodbo o dosmrtnem preživljanju), ne izpolnjuje, ker ne zakoni, niti podzakonski akti s področja dedovanja in upravnih pristojnosti matičarja, ki se nanaša na sestavo smrtovnice, ne določajo oblike, v kateri bi morala biti izdana. V tem delu smrtovnica nima lastnosti javne listine in tudi ne za javno listino predpisane dokazne vrednosti (dokazovanje resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa). Gre (le) za uradno listino (kot taka ima v zapuščinskem postopku dejansko dokazno vrednost in se jo ocenjuje v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP), ki pa ni znak kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, ampak je znak kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1. Vse javne listine