209. člen ZP-1

Po določbi 19.a člena ZP-1 lahko storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov, najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist, pod pogojem, da bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz ZBPP. ZP-1 v 209. členu določa, katere prekrškovne zadeve v postopkih pred sodišči štejejo kot nujne in v katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do 15. avgusta, in sicer so to zadeve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago ter zadeve o prekrških, v katerih gre za zavarovanje izvršitve. Glede na navedeno tožnikova prekrškovna zadeva ne šteje med nujne zadeve. Organ je tako v zmoti ter brez podlage ni sledil tožnikovemu zatrjevanju, da je predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist podal pravočasno.

Storilec je sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja prejel osebno dne 10. 7. 2023. Ker se je pri tej zadevi, ki se skladno z 209. členom ZP-1 šteje kot nujna, pritožbeni rok iztekel 18. 7. 2023, sta pritožba in njena dopolnitev, ki sta bili oddani priporočeno na pošto po izteku tega roka, prepozni.

Zadeva ne šteje za nujno zadevo v smislu določil 209. člena ZP-1, zato bi sodišče moralo upoštevati trajanje sodnih počitnic in šteti, da je 8-dnevni pritožbeni rok začel teči 16. 8. 2021. Ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku na podlagi prvega odstavka 55. člena ZP-1 sicer brez odlašanja, hitro in enostavno, vendar pa morajo biti storilcu zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka in med drugim upravičenje, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, da se brani sam ali z zagovornikom in da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Storilcu mora biti (vsaj enkrat v postopku) zagotovljena pravica do izjave, praviloma pri prekrškovnem organu, če to zahteva v zahtevi za sodno varstvo pa pri sodišču.

Določba prvega odstavka 83.a člena ZS oziroma na njeni podlagi sprejeti podzakonski predpisi se ne morejo nanašati na zadeve, ki še niso v obravnavi pred sodiščem, torej še niso sodne. Sklep Vlade o začasnem prenehanju teka rokov, sprejet na podlagi šestega odstavka 83.a člena ZS, se nanaša na zadeve, ki še niso v obravnavi pred sodiščem, njihov predmet pa je uveljavitev pravic strank v sodnih postopkih oziroma zadržanje teka teh rokov, ki so določeni z zakonom. Z določbo, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo, so zajeti tako materialni prekluzivni roki kot tudi prekluzivni procesni roki kot je tudi rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Rok za vložitev zahteve za sodno varstvo gre nedvoumno šteti za rok za uveljavitev pravice stranke v sodnem postopku, določen z zakonom.

Po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila, zato ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča.

Zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, štejejo kot nujne. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je narok za zaslišanje obdolženca razpisalo in ga tudi izvedlo 5. 8. 2020, torej v času sodnih počitnic. Zadeva je namreč v času zaslišanja še vedno štela za nujno zaradi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. Ker obramba po zagovorniku v postopku o prekršku ni obvezna, obdolženec pa se je glede na navedeno izrecno odpovedal pravici, da bi zagovor podal v navzočnosti svojega zagovornika, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je obdolžencu bila kršena pravica do obrambe. Kot izhaja iz zagovora, naj bi obdolženec travo užival v petek, vozil pa naj bi šele 25. 5. 2020, to je v ponedeljek. Če bi obdolženčev zagovor držal, v njegovem organizmu ne bi bil zaznan THC v krvi, temveč zgolj v njegovi presnovki v urinu, zaradi česar je popolnoma utemeljen zaključek, da rezultat toksikološke preiskave nesporno dokazuje, da je prepovedano drogo užival pred vožnjo (in ne morebiti dva dni pred obravnavano vožnjo, kot trdi obdolženec v svojem zagovoru).

Iz določil odredb predsednika VS RS torej izhaja, da je predmetna zadeva v času, ko je bil obdolžencu vročen sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ko je iztekel rok za vložitev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (20. 3. 2020), predmetna zadeva štela kot nujna in je veljal 3 dnevni rok za vložitev ugovora. Ker v nujnih zadevah, med katere je v času, ko bi obdolženec moral vložiti ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, štela tudi predmetna zadeva, procesni roki tečejo in jih režim sodnih počitnic ne zadrži, uvedba posebnega režima zaradi epidemije korona virusa po odredbi predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020 na tek roka za vložitev ugovora v predmetni zadevi ni imela vpliva.

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo predmetno zadevo, v kateri je bilo obdolžencu zaseženo motorno vozilo, kot nujno v smislu 83. člena ZS in da zato tudi v času sodnih počitnic med 15. julijem in 15. avgustom v tej zadevi tečejo procesni roki, saj je podlaga za takšno ravnanje prvostopenjskega sodišča podana v 209. členu ZP-1, ki določa, da v postopkih pred sodiščem štejejo kot nujne zadeve, v katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do 15. avgusta (83. člen Zakona o sodiščih) zadeve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago ter zadeve iz 201. člena ZS.