50. člen ZJA

Tožeča stranka je javna agencija, ki je pravna oseba javnega prava in ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Njen pravni položaj je določen v 70. členu Zakona o plačilnem prometu.

Pri presoji delovnih izkušenj kandidatov se ne more uporabiti Navodilo Ministrstva za javno upravo z dne 24. 8. 2008, saj to Navodilo ne velja za javne agencije. Poleg navedenega so pogoji za imenovanje direktorja ATVP taksativno navedeni v določbi 484. člena ZTFI, delovna doba in delovne izkušnje pa so opredeljene v določbi 6. člena ZJU in jih na podlagi Navodila, kljub upoštevanju proste presoje o izpolnjevanju pogojev delovnih izkušenj, ki je v pristojnosti natečajne komisije, ni možno širše interpretirati oziroma interpretirati v nasprotju z določbami ZTFI. Ustreznost delovnih izkušenj v okviru proste presoje lahko posebna natečajna komisija presoja upoštevaje vsebino in zahtevnost dela, ki naj bi ga kandidat za položaj direktorja ATVP opravljal, vendar pa je diskrecija omejena zgolj na ugotovitev ali kandidat izpolnjuje zakonsko določene pogoje za direktorja ATVP. Rok za vložitev tožbe na podlagi šestega odstavka 65. člena ZJU se šteje od datuma 8. 3. 2010, ko je tožnik vpogledal v spise predmetne zadeve in se seznanil z izpodbijanim sklepom.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. Neenotne sodne prakse v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče izkazati z odločbo sodišča prve stopnje, kjer je sodišče zavzelo drugačno stališče v isti zadevi. Ker zatrjevane posledice niso in ne morejo biti posledice v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Zaradi dokazne moči sklepa Posebne natečajne komisije je zmotna trditev tožnika, da lahko tožena stranka samostojno ugotavlja, ali predlagani kandidat izpolnjuje razpisane pogoje. Je pa dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena, vendar na način ter po postopku, ki ga za to predvideva zakon. V smislu 13. točke 6. člena ZJU se lahko upošteva tudi dopolnilno delo, največ 8 ur tedensko, a le v primeru, če se te delovne izkušnje upoštevajo zgolj petinsko, ker tudi zakon (ZDR) omejuje takšno dopolnilno delo na 8 ur tedensko.

Toženo stranko javno agencijo je v postopku pred sodiščem pravilno zastopal generalni direktor oziroma njegov pooblaščenec, saj kot pravna oseba javnega prava ne sodi med subjekte, ki jih v postopku pred sodišči obvezno zastopa državno pravobranilstvo. Tožnica je izpodbijala razporeditev k drugemu delodajalcu, tožbo pa je vložila prepozno, po izteku tridesetdnevnega roka od poteka roka za odločitev o njenem ugovoru, zaradi česar ni dopustna. To velja tudi, če štejemo spor za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj je bila tožba vložena po tridesetih dneh odkar je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo (zaradi razporeditve k drugemu delodajalcu).