20. člen ZJA
(Pristojnost in odgovornosti direktorja)
Direktor zastopa in predstavlja javno agencijo, organizira in vodi delo ter poslovanje javne agencije. Direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti javne agencije, če z zakonom ni drugače določeno. Direktor mora zagotoviti, da javna agencija posluje v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom. Pri svojem delu je dolžan varovati poslovne skrivnosti javne agencije. Direktor odgovarja javni agenciji za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem.
- VDSS sodba Pdp 1112/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2016
Tožnik (direktor tožene stranke) je sprejel sklep o plačilu sredstev delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 2013 v skupni višini 100.000,00 EUR, za katero ni bilo pravne podlage, s čimer je namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Poleg tega je tožnik v spornem obdobju izostal z dela zaradi izrabe presežka ur, kar je odobril sam sebi (brez odobritve za to pristojne osebe), pri čemer presežka 80 ur ne more imeti, ker je delavcem tožene stranke omogočen le prenos presežka 20 ur. Neupravičena odsotnost pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
- UPRS sodba III U 263/2010Upravno sodišče RS · 2011
Ob upoštevanju, da je direktor javne agencije tisti, ki je dolžan zagotoviti, da ta posluje v skladu z zakonom (3. odstavek 20. člena ZJA), je po presoji sodišča tožnik s tem, ko ni zagotovil objave predmetnega javnega poziva na spletnih straneh Agencije, kršil določbo 2. alineje 2. odstavka 13. člena Statuta v zvezi z določbo 2. točke 2. odstavka 121. člena ZEKom, zato je podan razlog iz 6. točke 4. odstavka 116. člena ZEKom za njegovo razrešitev s položaja direktorja Agencije. Glede neobrazložitve datuma razrešitve ima tožnik prav, ko zatrjuje, da bi moralo bili obrazloženo, zakaj je tožena stranka kot datum razrešitve navedla 13. 5. 2010, saj je to del izreka odločbe. Vendar pa po presoji sodišča navedena kršitev postopka, ob upoštevanju, da je to datum izdaje izpodbijane odločbe in da je bila odločba tega dne tožniku tudi vročena, ni take narave, da bi onemogočala sodni preizkus odločbe in kot taka vplivala na njeno zakonitost (bistvena kršitev določb postopka).
- VDSS VDS sodba Pdp 731/2004Višje delovno in socialno sodišče · 2007
Toženo stranko javno agencijo je v postopku pred sodiščem pravilno zastopal generalni direktor oziroma njegov pooblaščenec, saj kot pravna oseba javnega prava ne sodi med subjekte, ki jih v postopku pred sodišči obvezno zastopa državno pravobranilstvo. Tožnica je izpodbijala razporeditev k drugemu delodajalcu, tožbo pa je vložila prepozno, po izteku tridesetdnevnega roka od poteka roka za odločitev o njenem ugovoru, zaradi česar ni dopustna. To velja tudi, če štejemo spor za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj je bila tožba vložena po tridesetih dneh odkar je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo (zaradi razporeditve k drugemu delodajalcu).
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 3. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Pdp 1112/2015Višje delovno in socialno sodišče · 31. 3. 2016
Tožnik (direktor tožene stranke) je sprejel sklep o plačilu sredstev delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 2013 v skupni višini 100.000,00 EUR, za katero ni bilo pravne podlage, s čimer je namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Poleg tega je tožnik v spornem obdobju izostal z dela zaradi izrabe presežka ur, kar je odobril sam sebi (brez odobritve za to pristojne osebe), pri čemer presežka 80 ur ne more imeti, ker je delavcem tožene stranke omogočen le prenos presežka 20 ur. Neupravičena odsotnost pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
- UPRS sodba III U 263/2010Upravno sodišče RS · 14. 1. 2011
Ob upoštevanju, da je direktor javne agencije tisti, ki je dolžan zagotoviti, da ta posluje v skladu z zakonom (3. odstavek 20. člena ZJA), je po presoji sodišča tožnik s tem, ko ni zagotovil objave predmetnega javnega poziva na spletnih straneh Agencije, kršil določbo 2. alineje 2. odstavka 13. člena Statuta v zvezi z določbo 2. točke 2. odstavka 121. člena ZEKom, zato je podan razlog iz 6. točke 4. odstavka 116. člena ZEKom za njegovo razrešitev s položaja direktorja Agencije. Glede neobrazložitve datuma razrešitve ima tožnik prav, ko zatrjuje, da bi moralo bili obrazloženo, zakaj je tožena stranka kot datum razrešitve navedla 13. 5. 2010, saj je to del izreka odločbe. Vendar pa po presoji sodišča navedena kršitev postopka, ob upoštevanju, da je to datum izdaje izpodbijane odločbe in da je bila odločba tega dne tožniku tudi vročena, ni take narave, da bi onemogočala sodni preizkus odločbe in kot taka vplivala na njeno zakonitost (bistvena kršitev določb postopka).
- VDSS VDS sodba Pdp 731/2004Višje delovno in socialno sodišče · 22. 6. 2007
Toženo stranko javno agencijo je v postopku pred sodiščem pravilno zastopal generalni direktor oziroma njegov pooblaščenec, saj kot pravna oseba javnega prava ne sodi med subjekte, ki jih v postopku pred sodišči obvezno zastopa državno pravobranilstvo. Tožnica je izpodbijala razporeditev k drugemu delodajalcu, tožbo pa je vložila prepozno, po izteku tridesetdnevnega roka od poteka roka za odločitev o njenem ugovoru, zaradi česar ni dopustna. To velja tudi, če štejemo spor za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj je bila tožba vložena po tridesetih dneh odkar je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo (zaradi razporeditve k drugemu delodajalcu).