72. člen MRSMKS

1. Ta člen se uporabi vedno, kadar bi razkritje informacij ali dokumentov države po njenem mnenju škodovalo interesom njene državne varnosti. Taki primeri vključujejo tiste, ki spadajo v drugi in tretji odstavek 56. člena, tretji odstavek 61. člena, tretji odstavek 64. člena, drugi odstavek 67. člena, šesti odstavek 68. člena, šesti odstavek 87. člena in 93. člen, kot tudi primeri v kateri koli drugi fazi postopka, če gre za tako razkritje. 2. Ta člen se uporablja tudi, kadar oseba, od katere se zahteva, naj da informacije ali dokaze, to odkloni ali je zadevo predala državi, ker bi razkritje škodovalo interesom državne varnosti, in če država potrdi, da meni, da bi razkritje takih informacij ali dokazov resno škodovalo interesom njene državne varnosti. 3. Nič v tem členu ne vpliva na zahteve po zaupnosti, ki se uporabljajo v skladu s pododstavkom (e) in (f) tretjega odstavka 54. člena, ali na uporabo 73. člena. 4. Če država izve, da se dokumenti ali informacije države razkrivajo ali bi lahko bili razkriti v kateri koli fazi postopka, in meni, da bi razkritje škodovalo interesom njene državne varnosti, ima ta država pravico poseči v zadevo, da se najde rešitev v skladu s tem členom. 5. Če bi po mnenju države razkritje informacij škodilo interesom njene državne varnosti, bo država sprejela vse ustrezne ukrepe skupaj s tožilcem, obrambo ali predobravnavnim senatom, odvisno od primera, da bi skušala zadevo rešiti s sodelovanjem. Taki ukrepi lahko vključujejo: (a) spremembo ali razjasnitev zahteve, (b) odločitev Sodišča glede pomembnosti iskanih informacij ali dokazov ali odločitev, ali bi se dokazi, četudi so za zadevo pomembni, lahko pridobili ali so bili pridobljeni iz drugega vira in ne od zaprošene države, (c) pridobitev informacij ali dokazov iz drugega vira ali v drugačni obliki ali (d) dogovor o pogojih, pod katerimi bi se lahko zagotovila pomoč, med drugim z zagotavljanjem povzetkov ali popravkov, omejitev v zvezi z razkritjem, z uporabo postopkov in camera ali ex parte ali drugih varnostnih ukrepov, ki so dovoljeni po tem statutu in po Pravilih o postopku in dokazih. 6. Ko so sprejeti vsi primerni ukrepi za rešitev zadeve s sodelovanjem in če država meni, da na noben način ali pod nobenimi pogoji ne more preskrbeti ali razkriti informacij ali dokumentov, ne da bi to škodovalo interesom njene državne varnosti, uradno obvesti tožilca ali Sodišče o posebnih razlogih za svojo odločitev, razen če bi podroben opis razlogov sam po sebi nujno škodoval interesom državne varnosti. 7. Če Sodišče potem ugotovi, da so dokazi pomembni in potrebni za ugotovitev krivde ali nedolžnosti obtoženca, lahko sprejme naslednje ukrepe: (a) Če se razkritje informacij ali dokumentov skuša doseči v skladu z zahtevo za sodelovanje po 9. delu ali v zvezi z okoliščinami, opisanimi v drugem odstavku, in se država sklicuje na vzrok za zavrnitev po četrtem odstavku 93. člena: (i) lahko Sodišče, preden sprejme kakršen koli sklep, omenjen v pododstavku (a) (ii) sedmega odstavka, zahteva nadaljnja posvetovanja za proučitev navedb države, ki lahko vključujejo zaslišanja in camera oziroma ex parte, (ii) če Sodišče sklene, da zaprošena država v danih okoliščinah z navedbo vzroka za zavrnitev po četrtem odstavku 93. člena ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi po statutu, lahko Sodišče predloži zadevo v skladu s sedmim odstavkom 87. člena, pri čemer podrobno navede razloge za svoj sklep, in (iii) Sodišče lahko na sojenju obtožencu glede na okoliščine zadeve sprejme sklep o tem, ali določeno dejstvo obstaja ali ne; (b) v vseh drugih okoliščinah: (i) odredi razkritje ali (ii) v obsegu, v katerem ne odredi razkritja, sprejme glede na okoliščine zadeve sklep o tem, ali določeno dejstvo obstaja ali ne.