93. člen MRSMKS

1. V skladu z določbami tega dela in po postopkih notranjega prava države pogodbenice izpolnijo zahteve Sodišča za pomoč pri preiskavah in pregonih, in sicer: (a) ugotovitev istovetnosti osebe in ugotovitev kraja, kjer so osebe ali predmeti, (b) pridobivanje dokazov, vključno s pričevanjem pod prisego, in predložitev dokazov, vključno z izvedenskimi mnenji in poročili, ki jih potrebuje Sodišče; (c) zaslišanje osebe, proti kateri teče preiskava ali pregon, (d) vročitev dokumentov, vključno s sodnimi, (e) omogočanje prostovoljnega prihoda oseb kot prič ali izvedencev na Sodišču, (f) začasna premestitev oseb, kot je predvideno v sedmem odstavku, (g) preiskovanje krajev ali prostorov, vključno z izkopom trupel in preiskovanjem grobišč, (h) hišne ali osebne preiskave in zaseg predmetov, (i) zagotovitev spisov in dokumentov, vključno z uradnimi, (j) varstvo žrtev in prič ter zavarovanje dokazov, (k) prepoznavanje, izsleditev in zamrznitev ali zaseg premoženjske koristi, premoženja in sredstev ter predmetov kaznivih dejanj zaradi morebitnega odvzema brez poseganja v pravice dobrovernih tretjih oseb, (l) kakršna koli druga vrsta pomoči, ki ni prepovedana z zakonodajo zaprošene države, da se olajšata preiskava in pregon kaznivih dejanj v pristojnosti Sodišča. 2. Sodišče lahko zagotovi osebi, ki nastopi pred Sodiščem kot priča ali izvedenec, da je ne bo preganjalo, pridržalo ali ji drugače omejevalo osebne svobode za katero koli dejanje ali opustitev dejanja storjeno, pred odhodom te osebe iz zaprošene države. 3. Kadar je izvajanje določenega ukrepa pomoči, opisanega v zahtevi iz prvega odstavka, v zaprošeni državi prepovedano na podlagi obstoječega temeljnega pravnega načela, ki se splošno uporablja, se zaprošena država nemudoma posvetuje s Sodiščem, da poskusi rešiti zadevo. Med posvetovanjem je treba pretehtati, ali se lahko pomoč da na drug način ali pod določenimi pogoji. Če zadeve po posvetovanjih ni moč rešiti, Sodišče spremeni zahtevo, kot je potrebno. 4. V skladu z 72. členom lahko država pogodbenica v celoti ali deloma odkloni zahtevo za pomoč, samo če se ta nanaša na predložitev dokumentov ali razkritje dokazov, ki se nanašajo na njeno državno varnost. 5. Pred odklonitvijo zahteve za pomoč po pododstavku (l) prvega odstavka zaprošena država prouči, ali se pomoč lahko zagotovi pod določenimi pogoji ali če se pomoč lahko zagotovi pozneje ali na drug način, pod pogojem, da Sodišče ali tožilec, če sprejme pomoč pod določenimi pogoji, te pogoje tudi upošteva. 6. Če se zahteva za pomoč odkloni, zaprošena država pogodbenica nemudoma sporoči Sodišču ali tožilcu razloge za tako odklonitev. 7. (a) Sodišče lahko zahteva začasno premestitev osebe, ki je v priporu, da se ugotovi njena istovetnost ali da se pridobi pričanje ali druga pomoč. Oseba se lahko premesti, če sta izpolnjena dva pogoja: (i) oseba, pravilno poučena, svobodno in zavestno soglaša s premestitvijo in (ii) zaprošena država soglaša s premestitvijo pod pogoji, o katerih se lahko dogovorita država in Sodišče. (b) Oseba, ki se premešča, ostane v priporu. Ko je namen premestitve dosežen, Sodišče brez odlašanja vrne osebo zaprošeni državi. 8. (a) Sodišče zagotovi zaupnost dokumentov in podatkov, razen za potrebe preiskave in postopkov, opisanih v zahtevi. (b) Zaprošena država lahko po potrebi tožilcu zaupno pošlje dokumente ali informacije. V tem primeru jih lahko tožilec uporabi samo za pridobitev novih dokazov. (c) Zaprošena država lahko na lastno pobudo ali na zahtevo tožilca kasneje pristane na razkritje takih dokumentov ali podatkov. Ti se lahko nato uporabijo kot dokazi na podlagi določb 5. in 6. dela tega statuta in v skladu s Pravili o postopku in dokazih. 9. (a) (i) Če država pogodbenica od Sodišča in druge države v skladu z mednarodno obveznostjo prejme hkratne zahteve, ki ne pomenijo zahteve za predajo ali izročitev, si država pogodbenica ob posvetovanju s Sodiščem in drugo državo prizadeva izpolniti obe zahtevi po potrebi z odložitvijo ali z dodajanjem pogojev eni ali drugi zahtevi. (ii) Če to ne uspe, se hkratni zahtevi rešita skladno z načeli, določenimi v 90. členu. (b) Kadar pa se zahteva Sodišča nanaša na podatke, premoženje ali osebe, ki so po mednarodnem sporazumu pod nadzorom tretje države ali mednarodne organizacije, zaprošena država o tem obvesti Sodišče, to pa naslovi svojo zahtevo na tretjo državo ali mednarodno organizacijo. 10. (a) Sodišče lahko na zaprosilo sodeluje z državo pogodbenico in zagotovi pomoč, kadar ta vodi preiskavo ali sodi v zvezi z ravnanjem, ki je po statutu kaznivo dejanje v pristojnosti Sodišča ali je hudo kaznivo dejanje po notranjem pravu države prosilke. (b) (i) Pomoč iz pododstavka (a) med drugim vključuje: a. pošiljanje izjav, dokumentov ali drugih vrst dokazov, pridobljenih med preiskavo ali sojenjem, ki ga je izvedlo Sodišče, in b. zaslišanje katere koli osebe, pridržane po odredbi Sodišča. (ii) V primeru pomoči iz točke (i) a. pododstavka (b): a. če so bili dokumenti ali druge vrste dokazov pridobljeni s pomočjo države, je za pošiljanje potrebno soglasje te države; b. če je izjave, dokumente ali druge vrste dokazov zagotovila priča ali izvedenec, veljajo za tako pošiljanje določbe 68. člena. (c) Sodišče lahko pod pogoji iz tega odstavka ugodi zaprosilu države, ki ni pogodbenica statuta za pomoč po tem odstavku.