61. člen MRSMKS

1. Ob upoštevanju določb drugega odstavka se pred predobravnavnim senatom v razumnem roku po predaji osebe ali njenem prostovoljnem prihodu na Sodišče opravi zaslišanje za potrditev obtožnice, na podlagi katere namerava tožilec zahtevati sojenje. Na zaslišanju morajo biti navzoči tožilec, obtoženec in njegov zagovornik. 2. Predobravnavni senat lahko na zahtevo tožilca ali na lastno pobudo opravi zaslišanje za potrditev obtožnice, na podlagi katere namerava tožilec zahtevati sojenje v odsotnosti obtoženca, če: (a) se je oseba odrekla pravici do navzočnosti ali (b) je oseba na begu ali je ni moč najti in je bilo storjeno vse ustrezno, da se zagotovi njena navzočnost na Sodišču in da se oseba obvesti o obtožbah in o tem, da bo potekalo zaslišanje za potrditev te obtožnice. V tem primeru osebo zastopa zagovornik, če predobravnavni senat odloči, da je to v interesu pravičnosti. 3. V razumnem roku pred zaslišanjem se: (a) osebi priskrbi izvod dokumenta, ki vsebuje obtožbe, na podlagi katerih namerava tožilec obtožiti osebo pred sodiščem, in (b) osebo obvesti o dokazih, na katere se namerava tožilec opirati na zaslišanju. Predobravnavni senat lahko za zaslišanje izda odredbe v zvezi z razkritjem informacij. 4. Pred zaslišanjem lahko tožilec nadaljuje s preiskavo in lahko spremeni ali umakne vsako od obtožb. Osebo je treba pred zaslišanjem v razumnem roku uradno obvestiti o kakršni koli spremembi ali umiku obtožbe. Če umakne obtožbo, tožilec uradno obvesti predobravnavni senat o razlogih za umik. 5. Na zaslišanju tožilec podpre vsako obtožbo z zadostnimi dokazi, ki so tehtni razlogi za prepričanje, da je oseba storila kaznivo dejanje, za katero je obtožena. Tožilec se lahko sklicuje na dokumentirane dokaze ali povzetke dokazov in mu ni treba vabiti prič, za katere se pričakuje, da bodo pričale na sojenju. 6. Na zaslišanju lahko oseba: (a) ugovarja obtožbam, (b) spodbija dokaze, ki jih je predložil tožilec, in (c) predloži dokaze. 7. Predobravnavni senat na podlagi zaslišanja presodi, ali obstajajo zadostni dokazi, ki so tehtni razlogi za prepričanje, da je oseba storila kazniva dejanja, za katera je obtožena. Na podlagi svoje odločitve predobravnavni senat: (a) potrdi obtožbe, glede katerih je ugotovil, da obstajajo zadostni dokazi, in preda osebo obravnavnemu senatu v sojenje na podlagi potrjenih obtožb, (b) zavrne potrditev obtožb, za katere je ugotovil, da ni zadostnih dokazov, (c) preloži zaslišanje in od tožilca zahteva, naj prouči možnost, da: (i) zagotovi dodatne dokaze ali izvede dodatna preiskovalna dejanja za posamezne obtožbe ali (ii) spremeni obtožbo, ker predloženi dokazi kažejo na drugačno kaznivo dejanje v pristojnosti Sodišča. 8. Če predobravnavni senat zavrne potrditev obtožbe, lahko tožilec pozneje zahteva potrditev, če je zahteva podprta z dodatnimi dokazi. 9. Potem ko so obtožbe potrjene in preden se začne sojenje, lahko tožilec z dovoljenjem predobravnavnega senata in po uradnem obvestilu obtožencu spremeni obtožnico. Če hoče tožilec obtožnico razširiti z obtožbami ali nadomestiti obtožbe s hujšimi, mora v skladu s tem členom potekati zaslišanje za potrditev teh obtožb. Po začetku sojenja lahko tožilec z dovoljenjem obravnavnega senata umakne obtožbe. 10. Vsak prej izdan nalog preneha veljati za vse obtožbe, ki jih predobravnavni senat ni potrdil ali jih je tožilec umaknil. 11. Ko so obtožbe potrjene v skladu s tem členom, predsedstvo sestavi obravnavni senat, ki je v skladu z devetim odstavkom in četrtim odstavkom 64. člena odgovoren za vodenje nadaljnjega postopka in lahko opravlja vse naloge predobravnavnega senata, ki se nanj nanašajo in so zanj primerne.