iuris
§ zakonObligacijski zakonik · OZ · velja od 1. 1. 2002

426. člen OZ

Odstop v zavarovanje

Sodna praksa: 10 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 5. 2016Vse odločbe ↓
  • VSL sklep I Ip 697/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016

    Za dovolitev izvršbe z rubežem in prenosom terjatve ni potrebno, da je terjatev povsem določena po temelju, zapadlosti in višini. Kolikor namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva. Zadostuje, da je opredeljeno razmerje, iz katerega terjatev izhaja, kar velja tako za „sedanje“ kot „bodoče“ terjatve, katerih rubež upnik predlaga.

  • VSL sodba I Cpg 1409/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016

    Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP, se nanaša tudi na primere, ko se lahko uresničitev poplačilnega upravičenja doseže z izterjavo terjatve, ne le s prodajo predmeta.

  • VSL sodba I Cpg 1180/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015

    V konkretnem primeru je družba I. d. d. toženi stranki s Pogodbo (med drugim) odstopila vse bodoče terjatve do svojega dolžnika K. d. o. o., ki jih bo pridobila v zvezi z izvajanjem pogodbe št. IG-1-2008 z dne 12. 8. 2008. Takšna opredelitev bodočih terjatev pa dosega standard določljivosti (v Pogodbi je izrecno opredeljen pravni posel, iz katerega bodo nastale odstopljene terjatve, kot oseba odstopnikovega dolžnika), zato so ji bile veljavno odstopljene v zavarovanje.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 10. 2016

Sodna praksa

10 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 5. 2016
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–10 od 10
  • VSL sklep I Ip 697/2016
    Višje sodišče v Ljubljani · 16. 5. 2016

    Za dovolitev izvršbe z rubežem in prenosom terjatve ni potrebno, da je terjatev povsem določena po temelju, zapadlosti in višini. Kolikor namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva. Zadostuje, da je opredeljeno razmerje, iz katerega terjatev izhaja, kar velja tako za „sedanje“ kot „bodoče“ terjatve, katerih rubež upnik predlaga.

  • VSL sodba I Cpg 1409/2015
    Višje sodišče v Ljubljani · 27. 1. 2016

    Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP, se nanaša tudi na primere, ko se lahko uresničitev poplačilnega upravičenja doseže z izterjavo terjatve, ne le s prodajo predmeta.

  • VSL sodba I Cpg 1180/2015
    Višje sodišče v Ljubljani · 24. 11. 2015

    V konkretnem primeru je družba I. d. d. toženi stranki s Pogodbo (med drugim) odstopila vse bodoče terjatve do svojega dolžnika K. d. o. o., ki jih bo pridobila v zvezi z izvajanjem pogodbe št. IG-1-2008 z dne 12. 8. 2008. Takšna opredelitev bodočih terjatev pa dosega standard določljivosti (v Pogodbi je izrecno opredeljen pravni posel, iz katerega bodo nastale odstopljene terjatve, kot oseba odstopnikovega dolžnika), zato so ji bile veljavno odstopljene v zavarovanje.

  • VSRS sodba III Ips 54/2014
    Vrhovno sodišče RS · 25. 9. 2015

    Smisel odstopa terjatve v zavarovanje je v tem, da je dogovorjen zaradi zavarovanja terjatve. Ravno zato ima prevzemnik pravico, da izterja odstopljeno terjatev in iz nje poplača odstopnikov dolg. Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika. Posledično (po odstopu terjatve v zavarovanje) je dolžnik zavezan samo novemu upniku. Pravna vez med dolžnikom in starim upnikom je pretrgana in se lahko vzpostavi samo s povratno cesijo. Da naj bi 3. člen Pogodbe o odstopu terjatev urejal prav pogoje in učinke povratne cesije (torej povratnega odstopa odstopljene terjatve) ali pa določal dogovorjeni razvezni pogoj v primeru neplačila, revidentka niti ne zatrjuje.

  • VSL sodba in sklep I Cpg 891/2013
    Višje sodišče v Ljubljani · 4. 9. 2013

    Sklep ima pravno naravo odstopa terjatve v izterjavo. Pri slednji obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je odstopnik zavezan plačati prevzemnikovo terjatev slednjemu. Glede na navedeno, da tožnikova prvotna obveznost po posojilni pogodbi ni prenehala in jo je bil kljub odstopu terjatve dolžan plačati, jo je drugo tožena upravičeno terjala v izvršilnem postopku. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu zahtevku, je podredni zahtevek (zoper drugo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem sploh ne bi smelo odločiti. V ZPP je predviden le vrstni red odločanja, ne pa tudi obravnavanja zahtevkov. V konkretnem primeru je bilo skupno obravnavanje obeh zahtevkov nujno prav zaradi ugotavljanja pasivne legitimacije.

  • VSL sodba I Cpg 865/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 9. 12. 2010

    Po naznanitvi o cesiji je položaj dolžnika terjatve, ki je predmet zavarovanja, enak kot če bi bila terjatev normalno cedirana. To pomeni, da je dolžnik ne glede na fiduciarno naravo odstopa zavezan samo novemu upniku.

  • VSL sklep I Cpg 731/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 7. 12. 2010

    Pri fiduciarni cesiji oziroma pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za dve terjatvi. Prva je terjatev cesionarja do cedenta, ki se zavaruje (t.i. zavarovana terjatev), druga pa je terjatev cedenta do tretje osebe. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in z njo lahko razpolaga.

  • VSK sodba Cpg 109/2010
    Višje sodišče v Kopru · 25. 11. 2010

    Kolikor učinkuje prenos denarne terjatve, izvirajoče iz gospodarske pogodbe kljub pogodbeno dogovorjeni prepovedi prenosa, učinkuje tudi prenos terjatve v zavarovanje kljub takšni prepovedi.

  • VSL sodba in sklep I Cpg 746/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 21. 10. 2010

    Za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku je odločilno, da dolžnik ve za to, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, od kod to vedenje izvira. Ker tožeča stranka tudi v nadaljevanju postopka ni pojasnila, kaj je predmet spora, torej na kaj se v predlogu za izvršbo navedeni (in niti ne predloženi) računi nanašajo, tožbenega zahtevka sploh ni mogoče identificirati in je takšno tožbo treba šteti kot nepopolno.

  • VSL sodba I Cp 87/2009
    Višje sodišče v Ljubljani · 18. 3. 2009

    Dolžnik zastavljene terjatve, ki je bil obveščen o njenem odstopu, lahko svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, obstoj ali prenehanje zavarovane terjatve na to ne vpliva. Zastavni dolžnik (odstopnik) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov proti dolžniku zastavljene terjatve.