VSM Sodba I Cp 595/2018

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da njen izrek poslej v celoti glasi:

„I. Ugotovi se, da pogodba o preužitku v obliki notarskega zapisa št. SV 53/2016 z dne 7. 11. , s katero je M. Š. prenesla lastninsko pravico s parc. št. 8/0 k.o. R., št. 151/0, 91/0, 149/0, 90/0, 150/0, 145/0, 144/0, 235/0, 103/1, vse k.o. G., par. št. 389/0, 390/0, 385/0 vse k.o. Š. in parc. št. 3123, 3155/0, 3118/0, 3147/0, 3384/0, 3383/0, 3518/5, 3069/0, 3068/1, 3067/0, 3070/0, 3196/0, 3071/0, 3068/4, 3169/0, 3068/2, 3068/3, 3071/2 vse k.o. D., na toženo stranko M. Š., roj. L., nasproti tožeči stranki M. M. I. nima pravnega učinka do višine njene terjatve 33.388,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2009 do plačila po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 161/2014 z dne 2. 12. 2016.

II. Tožena stranka M. Š., roj. L.,je za izterjavo dospele terjatve tožeče stranke, navedene v I. točki izreka, dolžna dovoliti izvršbo na nepremičninah navedenih v točki I. izreka.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 3.392,46 EUR pravdnih stroškov v 15. dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.“

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je pogodba o preužitku v obliki notarskega zapisa SV 53/2016 z dne 7. 11. 2016, s katero je M. Š. (v nadaljevanju preužitkarica) prenesla lastninsko pravico na nepremičninah opisanih v izreku te sodbe na toženo stranko M. Š., roj. L., (v nadaljevanju toženka) v razmerju do tožnice nima pravnega učinka (točka I. izreka), nadalje pa, da je toženka dolžna dopustiti rubež opisanih nepremičnin s cenitvijo in prodajo na javni dražbi (točka II. izreka), ter da je toženka dolžna tožnici povrniti 3.392,46 EUR pravdnih stroškov (III. izreka).

2Zoper to sodbo se pravočasno z laično pritožbo pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s trditvijo, da je nepravilna in nezakonita ter jo je potrebno spremeniti oziroma podrejeno razveljaviti. Zatrjuje, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, saj s sklenjeno pogodbo o preužitku ni bilo zmanjšano premoženje preužitkarice (dolžnice), šlo je za odplačno pravno dejanje, ki je imelo za posledico zgolj prerazporeditev strukture njenega (dolžničinega) premoženja, zanjo se je namreč premoženjsko stanje izboljšalo in ne zmanjšalo, kot to zmotno predpostavlja sodba. Pred sklenitvijo pogodbe je imela dolžnica pokojnino v višini 278,00 EUR (enako pokojnino ima tudi danes), sama je skrbela zase in imela lastno gospodinjstvo, sedaj pa nima nobenih mesečnih stroškov, saj za vse njene potrebe poskrbi prevzemnica. Enak standard življenja kot ga je sprejela z izročilno pogodbo bi preužitkarica lahko dosegla samo z nastanitvijo v dom za upokojence, vendar si tega ni mogla privoščiti, saj tam stane mesečna oskrba 870,00 EUR, kar pomeni, da bi bila višina izročnine (30.000,00 EUR) iz pogodbe o preužitku poračunana v treh letih, pri čemer preužitkarica pričakuje, da bo živela dosti dlje od treh let, vsaj enako dolgo kot njena mama, 96 let. Navaja še, da bi sodišče moralo v postopku tožnico zaslišati, saj sta obe pravdni stranki predlagali zaslišanje strank. Stroškov ne priglaša.

3Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja:

- M. Š. (dolžnica oziroma preužitkarica) in toženka (prevzemnica) sta sklenili pogodbo o preužitku v obliki notarskega zapisa SV 53/2016 z dne 7. 11. 2016, s katero je preužitkarica izročila prevzemnici njej lastne oziroma solastne nepremičnine opisane v izreku te sodbe, toženka pa se je zavezala zanjo skrbeti v skladu z njenimi potrebami,

- s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 161/2014 z dne 2. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 497/2017 z dne 1. 8. 2017 je bilo odločeno, da je preužitkarica (dolžnica) dolžna plačati tožnici (upnici) 33.388,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2009 do plačila,

- preužitkarica v času odločanja na prvi stopnji zgoraj navedenega zneska tožnici ni poravnala,

- toženka je preužitkaricina snaha (žena njenega sina),

- tožnica je od preužitkarice izterjevala svojo terjatev po citirani sodbi v izvršilnem postopku pred sodiščem, vendar izvršba ni bila uspešna¹,

- premoženje s katerim je preužitkarica razpolagala v pogodbi o preužitku je bilo edino njeno premoženje,

- preužitkarica nima drugega premoženja (niti prihodkov), na podlagi katerega bi lahko poplačala dolg po citirani sodbi tožnici.

6Na podlagi navedenih dejstev je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je pogodba o preužitku v razmerju do tožnice brez pravnega učinka, hkrati pa da je toženka dolžna dopustiti izvršbo na nepremičnine, ki so predmet te pogodbe. Ugotovilo je namreč, da je preužitkarica pogodbo o preužitku (tudi pravni posel) sklenila v škodo tožnice kot njene upnice, saj je bilo to njeno edino premoženje, v sled česar dolga ni bila oziroma ni več sposobna poravnati ter so zato izpolnjene vse predpostavke iz 255. in nadaljnjih členov Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določajo obstoj pogojev za utemeljenost izpodbijanja dolžnikov pravnih dejanj.

7Toženka v pritožbi ne izpodbija na prvi stopnji ugotovljenih pravno odločilnih dejstev (citiranih v točki 5. obrazložitve te sodbe), na podlagi katerih tudi sodišče druge stopnje ugotavlja, da je preužitkarica sklenila pravni posel (pogodbo o preužitku) s katerim je prenesla vse svoje premoženje tretji osebi (toženki, svoji snahi) ter zato nima sredstev za izpolnitev upničine terjatve po obstoječem izvršilnem naslovu (citirani pravnomočni sodbi), pa tudi ne, da je bilo toženki (s katero je dolžnica sklenila pravni posel) to dejstvo znano, pa čeprav je šlo za odplačno razpolaganje². Podani so torej vsi izpodbojni pogoji kumulativno (zapadla in neplačana terjatev, pravno dejanje, oškodovanje upnice in vedenje pridobiteljice koristi).

8Toženka se v pritožbi sklicuje na dejstvo, da s sklenjenim pravnim poslom, ko je preužitkarica s sklenitvijo pogodbe o preužitku sicer odplačno razpolagala v njeno korist z vsem svojim premoženjem, preužitkarica ni ravnala z namenom izogniti se plačilu dolga, temveč je bilo to dejanje storjeno zato, da bi si zagotovila dosmrtno preživljanje. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da trditve v pritožbi dejansko potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je šlo za špekulativen namen, da je bil torej namen sklenitve pravnega posla izogniti se plačilu dolga. Iz pritožbenih trditev je namreč sklepati, da pritožba zatrjuje, da naj bi imelo prednost pred poplačilom preužitkaricinega dolga upnici njeno preživljanje, torej, da si preužitkarica primarno zagotovi svoje preživljanje iz obstoječega premoženja. Takšno razlogovanje pa je materialnopravno zmotno. Po 258. členu OZ so iz izpodbijanja izključena zgolj običajna priložnostna darila, nagradna darila oziroma darila iz hvaležnosti, ki so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika. Izpodbojna tožba ne izključuje pogodbe o preužitku, pa četudi bi ta zagotovila dolžničino dosmrtno preživljanje, kar je itak namen vsake preužitkarske pogodbe (glej opombo 2). Namen sklenitve preužitkarske pogodbe v tem postopku ni pravno odločilno dejstvo. Namen, iz katerega je dolžnica sklenila pravni posel, s katerim je razpolagala z vsem svojim premoženjem in ga prenesla na toženko, s čimer posledično ni zmožna več poravnati dolga upnici, ni razlog, ki bi dolžnico odvezal plačila dolga. Dejstvo je, da je imela upnica v času sklenitve pravnega posla zapadlo in neplačano terjatev do dolžnice, ki je sklenila ta pravni posel s tretjo osebo in na ta način vso svoje premoženje prenesla nanjo, s tem pa preprečila poplačilo tega dolga. Okoliščina namena sklenitve pravnega posla (zagotovitev preživljanja v starosti) ni pravno odločilno dejstvo, s katerim bi lahko dolžnica opravičila svoje dejanje, ki je imelo za posledico njeno neplačevitost. Bistveno je, da zaradi pravnega dejanja dolžnica ni sposobna izpolniti obveznosti.

9Res pa je, da je sodišče prve stopnje pri odločanju povsem spregledalo določbo 260. člena OZ³, kljub temu, da je sicer ugotovilo višino zapadle terjatve, ki jo ima tožnica kot upnica zoper svojo dolžnico (na podlagi že citirane pravnomočne sodbe sodišča). V primeru namreč, ko upnik uspe izpodbiti pravno dejanje svojega dolžnika (kot je to storila upnica v obravnavanem primeru), velja učinek izpodbijanja le v razmerju do tožnika kot upnika in le v višini ugotovljene zapadle terjatve. Pravni posel nima pravnega učinka le zoper tistega, v čigar korist je bil sklenjen in zgolj v razmerju do upnika v višini njegove zapadle terjatve⁴. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugodilo zahtevku v celoti ter odločilo, da je storjeno pravno dejanje v celoti pravno neučinkovito v razmerju do tožnice kot upnice, zato ni pravilna⁵. Sodišče prve stopnje bi moralo pravno neučinkovitost storjenega pravnega dejanja omejiti zgolj do višine zapadle in neplačane upničine terjatve, to pa je do višine 33.388,58 EUR s pripadki⁶, ki jo je sodišče prve stopnje v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo in se do slednjega tudi opredelilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe⁷. Zaradi tega je sodišče druge stopnje pravno neučinkovitost sklenjenega pravnega posla omejilo do višine zapadle terjatve⁸. V tej posledici je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo ter na podlagi v postopku sicer pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, pravilno uporabilo materialno pravo (upoštevaje določbo 260. člena OZ) in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v navedenem obsegu (peta alineja 358. člena ZPP), v presežku pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

10O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj le-ti niso bili priglašeni.

¹ Sklep Okrajnega sodišča v Ljutomeru 0147 I 136/2017 z dne 13. 9. 2017 (A17).
² Pogodba o preužitku je dvostranska, odplačna pogodba z elementi tveganja na strani prevzemnika, na katerega se takoj prenese lastninska pravica, pri čemer je njen namen zagotovitev dosmrtnega preživljanja v zameno za premoženje (urejena v določbah 564. do 568. člena OZ).
³ Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, izgubi pravno dejanje učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.
⁴ M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del) 2. knjiga, stran 269: „Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nima enakih posledic kot splošna izpodbojnost pravnega posla, ampak učinkuje samo v razmerju med strankama izpodbojnega razmerja. To pa sta upnik in pridobitelj koristi iz izpodbijanega dejanja. Pravno dejanje ostane veljavno proti tretjim osebam in nima učinka le proti upniku, ki izpodbija.“
⁵ VSL Sodba I Cp 1558/2016 z dne 21. 9. 2016.
⁶ VSRS Sodba II Ips 84/2015 z dne 12. 10. 2015.
⁷ Točka 12 obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁸ Kot izhaja iz izreka te sodbe.