UPRS Sodba II U 280/2024-8

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Z odločbo opr. št. Bpp 1357/2024 z dne 14. 8. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožeče stranke A. A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilka, dne 9. 8. 2024 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedla, da prosi za oprostitev plačila dodatnega predujma v višini 752,92 EUR v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II N 103/2024. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se je Organ za BPP skliceval na 11. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), in sicer na podlagi drugega odstavka tega člena zajema pravna pomoč tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Organ za BPP je po uradni dolžnosti vpogledal v spis opr. št. II N 103/2024 Okrožnega sodišča v Mariboru in listine, ki jih je službi predložila tožeča stranka. V navedenem postopku je tožeča stranka vložila predlog za zvišanje preživnine in je bila pritegnjena sodna tolmačka za angleški jezik, ki je izdelala prevod zahtevanih listin in jih predložila sodišču 11. 6. 2024 ter priglasila stroške, ki so bili odmerjeni s sklepom opr. št. II N 103/2024 Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27. 6. 2024, je pa bilo med drugim tudi določeno, da je prosilka dolžna plačati manjkajoči predujem za sodnega tolmača v višini 752,92 EUR. Organ za BPP je ugotovil, da so ti stroški, za katere je prosilka prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je bila vložena 9. 8. 2024, zaradi česar prosilke na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP za nastale stroške ni bilo mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči in je Organ za BPP prošnjo prosilke zavrnil.

Tožbene navedbe

3Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je prosila za kritje nadaljnjih stroškov nepravdnega postopka v zadevi pod opr. št. II N 103/2024 Okrožnega sodišča v Mariboru. Pri presoji pogoja o pravočasnosti vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč je, po mnenju tožeče stranke, odločilno, ali je glede na dosedanji potek sodnega postopka prosilec mogel utemeljeno pričakovati, da mu bodo stroški nastali in se sklicuje na sodno prakso (UPRS I U 487/2021-6 z dne 20. 4. 2021, UPRS sodba I U 648/2015 z dne 27. 5. 2015). Temu v danem primeru ni bilo tako. Navaja, da je tožnici po vložitvi predloga za zvišanje preživnine naloženo, da založi predujem za prevode in stroške, vročanje v tujini. Tožnica je plačala 500,00 EUR in 83,00 EUR. Do izdaje sklepa z dne 27. 6. 2024 tako tožnica ni mogla vedeti, da bo založen znesek premajhen in da bo potrebno založiti še dodatna sredstva. Sama kot študentka v tujini pazi na vsak cent in ji tovrstni strošek predstavlja visok znesek. Sklep o plačilu dodatnega predujma je prejela 4. 7. 2024, rok za plačilo se je zaradi sodnih počitnic iztekel 19. 8. 2024. Vlogo za oprostitev tega stroška dodatno naloženega predujma je podala 9. 8. 2024, torej še pred rokom plačila po sklepu z dne 27. 6. 2024. Ker je tožnica v tujini in je bilo izpitno obdobje, namreč izpolnjene prošnje prej ni mogla poslati po pošti (odvetnici, katera je dopisala potrebno in priložila sklep z dne 27. 6. 2024, iz katerega je izhajal strošek, za katerega se je prosilo oprostitev). Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči se je namreč nanašala na oprostitev plačila dodatnega predujma v višini 752,92 EUR. Glede na namensko razlago določbe 11. člena ZBPP, ki jo je potrebno uporabiti, je ta strošek res nastal pred vložitvijo vloge za brezplačno pravno pomoč, vendar tožeča stranka nikakor pred 27. 6. 2024 ni mogla vedeti za ta dodatni strošek. Prošnje pred 27. 6. 2024, da bi bilo zadoščeno jezikovni razlagi 11. člena ZBPP, tako ni mogla podati. Tožeča stranka predlaga, da sodišče glede na razpoložljive podatke samo odloči o podani prošnji, saj gre za spor polne jurisdikcije. Predlaga sodišču, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in prošnjo prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi oziroma podrejeno zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka.

Navedbe iz odgovora na tožbo

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pojasni, da je tožnica oziroma njen pooblaščenec 4. 7. 2024 prejel sklep opr. št. II N 103/2024 Okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim so bili odmerjeni stroški sodne tolmačke B. B., pri čemer je bilo s sklepom med drugim odločeno, da mora tožnik plačati v roku 15 dni manjkajoči predujem za sodno tolmačko v višini 752,92 EUR. Tožnica je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila šele 9. 8. 2024, torej več kot mesec dni po tem, ko ji je bil sklep vročen. Navedbam tožnice v tožbi, da je bila v tujini, zaradi česar prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogla izpolniti pravočasno, niti prej poslati po pošti, tožena stranka ne more slediti. Gre namreč za tožbeno novoto, zaradi česar tožena stranka predlaga, da tožbo tožnice sodišče zavrne. Dodatno pa tožena stranka navaja, da je vedela oziroma bi morala vedeti, da se nahaja v tujini in da v kolikor ne bo zmogla pravočasno vložiti vloge, za ta namen pooblasti drugo osebo, pri čemer ne gre spregledati, da ima tožnica ves čas postopka, v zvezi s katerim je zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pooblaščenca, ki je prava uka stranka (odvetnica). Tožena stranka še dodaja, da je določba drugega odstavka 11. člena ZBPP jasna, zato predlaga, da sodišče tožbo tožnice zavrne.

Sodna presoja

K točki I izreka:

5Tožba ni utemeljena.

6Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).¹ Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju - ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

7V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je Organ za BPP zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP iz razloga, ker je ugotovil, da so stroški, za katere je tožnica prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

8Upravičenec (oziroma oseba, ki je po 10. členu ZBPP lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči) sicer res lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka), kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče (1. odstavek 11. člena ZBPP). Vendar pa iz določbe 2. odstavka 11. člena ZBPP zakona jasno in nedvoumno izhaja, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Navedeno pomeni, da za že nastale stroške sodnega postopka oziroma za že opravljena dejanja pravne pomoči, ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči.²

9Namen brezplačne pravne pomoči je opredeljen v 1. členu ZBPP (glej prvi odstavek), in sicer je to uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Brezplačna pravna pomoč se, kot izhaja iz prvega odstavka 2. člena ZBPP, dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon.

10Po izrecni določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki je pravna podlaga za odločitev, sprejeto z izpodbijano odločbo, zajema dodeljena brezplačna pravna pomoč tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Ta zakonska določba je bila v ZBPP vnešena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-A, Uradni list RS, št. 50/2004), ki je stopil v veljavo in se uporablja od 21. 5. 2004 dalje. V zakon je bila ta določba dodana, ker lahko v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZBPP upravičenci zaprosijo za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, zgolj takšna dikcija pa je dopuščala razlago, da lahko prosilec prosi za oprostitev stroškov sodnega postopka kot eno od oblik brezplačne pravne pomoči tudi po končanem postopku oziroma da lahko prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko so bila posamezna dejanja pravne pomoči že opravljena, torej za nazaj. Takšna ureditev je bila po mnenju predlagatelja preširoka, zato je bila predlagana (in nato sprejeta) sprememba 11. člena ZBPP na način, da se v novem drugem odstavku izrecno določi, da lahko dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema samo tiste stroške postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje, ter plačilo za tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (glej Poročevalec Državnega zbora RS, letnik XXX, št. 42, str. 13 - Obrazložitev k predlogu ZBPP-A). Sodišče še pojasnjuje, da je v sodni praksi povsem ustaljeno stališče, da se lahko brezplačna pomoč dodeli le za tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč (sodbe Upravnega sodišča I U 695/2013 z dne 28. 5. 2013, I U 1260/2018 z dne 19. 6. 2018, I U 747/2019 z dne 28. 5. 2019, I U 344/2020 z dne 13. 5. 2020, I U 1834/2021 z dne 1. 2. 2022 in I U 1743/2022 z dne 2. 2. 2023 ter sodbi Vrhovnega sodišča I Up 1701/2006 z dne 14. 12. 2006 in X Ips 296/2014 z dne 13. 11. 2014).³

11S sklepom, opr. št. II N 103/2024 Okrožnega sodišča v Mariboru, z dne 27. 6. 2024, je sodišče sodni tolmački B. B., s.p. odmerilo nagrado v znesku 1.252,92 EUR (točka I izreka) in tožnici kot predlagateljici naložilo plačilo, manjkajočega predujma za sodnega tolmača, v znesku 752,92 EUR. Ob tem iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je predlagateljica (tožnica) založila predujem v znesku 500,00 EUR, pri čemer založen predujem ne zadošča za popolno poplačilo odmerjene nagrade in stroškov po sklepu, opr. št. II N 103/2024 z dne 27. 6. 2024.

12Nesporno je torej dejstvo, da je Okrožno sodišče v Mariboru sklepom, opr. št. II N 103/2024, z dne 27. 6. 2024 tožnici naložilo plačilo stroškov v višini 752,92 EUR za storitve sodne tolmačke, ki je izdelala prevod listin in priglasila stroške. Tožnica navaja, da je strošek res nastal pred vložitvijo vloge za brezplačno pravno pomoč, vendar ni mogla vedeti, da založen predujem ne bo zadostoval za plačilo. Sodišče je torej odmerilo stroške za že opravljeno delo sodne tolmačke, dne 27. 6. 2024, pred vloženo prošnjo za brezplačno pravno pomoč dne 9. 8. 2024, kar ni sporno.

13Zatrjevana okoliščina, da verjetno tožnici ni moglo biti znano, da založen predujem za stroške sodnega tolmača ne bo zadostoval za dejanja sodnega tolmača, ne more vplivati na drugačno razlago drugega odstavka 11. člena ZBPP.⁴ Tožnici je bilo znano, da je v postopek v zadevi zvišanja preživnine, opr. št. II N 103/2024 pritegnjena sodna tolmačka in da bodo v zvezi s tem nastali stroški (saj je bila pozvana na predujem). Tožnica bi lahko vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve stroškov sodne tolmačke, še preden so stroški nastali (v fazi postavitve sodne tolmačke).

14Tožba je tako po presoji sodišča neutemeljena in jo je sodišče po tem, ko tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15V zadevi je odločilo brez glavne obravnave v skladu z prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, torej, da so stroški nagrade za opravljeno delo izvedenca nastali pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč, med tožnico in toženo stranko ni sporno.

K točki II izreka:

16Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Kerševan E., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 266, točka 5. in 7.
² VSRS, sklep I Up 1701/2006 z dne 14. 12. 2006, Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli le za tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč (USRS, III U 25/2024 z dne 24. 6 . 2024).
³ USRS, sodba, III U 25/2024 z dne 24. 6. 2024.
⁴ Tožnica se sklicuje na sodno prakso upravnega sodišča. Zadeve, ki jih navaja npr. I U 648/2015 z dne 27. 5. 2015 se ne naša na drugi odstavek 11. člena ZBPP. V zadevi I U 484/2014 z dne 24. 4. 2014 se nanaša na vprašanje, če je prošnja za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka v postopku revizije preuranjena, ker stroški v zvezi z vloženo revizijo še niso nastali. Tudi v zadevi II U 335/2020 z dne 1. 6. 2021 so stroški nastali pred vložitvijo BPP, zato je bila le ta zavrnjena.