106. člen ZIL-1

Pravni učinek prepovedi (v tem primeru prepoved razpolaganja) ima zgolj sama sodna odločba, ne pa vpis podatka o obstoju take sodne odločbe v register znamk, ki tretje s tem dejstvom zgolj seznanja. Iz besedila četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 izhaja, da registrski organ v postopku vpisa spremembe imetnika v register ne presoja veljavnosti pravne podlage za prenos pravice in niti, ali je bila pogodba realizirana ali razdrta. Presoja zgolj to, ali obstaja ustrezna pravna podlaga, po kateri je po zakonu dopustno v registru vpisati novega imetnika znamke. Ker toženka odloča po stanju na dan izdaje odločbe, bi bilo soglasje za prenos na novega imetnika lahko podlaga za vpis spremembe le pod pogojem, da ga noben zakoniti zastopnik družbe v času do odločanja toženke o vpisu spremembe v register ne bi umaknil. Vpis spremembe imetnika v register ni konstitutiven.

Sodišče sodi, da ima pravni učinek prepovedi (v tem primeru prepoved razpolaganja) zgolj sama sodna odločba (ta prepoved pa je v tem primeru že prenehala), ne pa vpis podatka o obstoju take sodne odločbe v register znamk, ki tretje s tem dejstvom zgolj seznanja. Sodišče poudarja, da iz povzetega besedila četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 izhaja, da registrski organ v postopku vpisa spremembe imetnika v register ne presoja veljavnosti pravne podlage za prenos pravice in niti, ali je bila pogodba realizirana ali razdrta. Presoja zgolj to, ali obstaja ustrezna pravna podlaga, po kateri je po zakonu dopustno v registru vpisati novega imetnika znamke. Da veljavnost pravne podlage za prenos pravice in izpolnitev obveznosti iz pogodbe, s katero se znamka prenaša (kot predhodno pravno vprašanje), ne moreta biti predmet preizkusa v postopku vpisa spremembe imetnika znamke v register, izhaja predvsem iz dejstva, da vpis spremembe imetnika znamke v register ni konstitutivne narave. Take učinke vpisa bi moral namreč zakon izrecno določiti, kot je to storil v prvem odstavku 76. člena ZIL-1 za samo registracijo znamke, ne pa tudi za druge vpise v register. Ker vpis spremembe imetnika z

Drži, da je dolžniku prepovedano razpolaganje z blagovnimi znamkami. Vendar pa tak sklep izvršilnega sodišča ne učinkuje zaradi vpisa v register, temveč učinkuje že z vročitvijo sklepa dolžniku. Glede na to bi bilo lahko relevantno, kdaj je bil sklep (o prepovedi razpolaganja) vročen dolžniku, vendar pa sodišče tega dejstva ni ugotavljalo, ker šteje, da registrski organ v postopku vpisa spremembe imetnika v register ne presoja veljavnosti pravne podlage za prenos pravice, ampak zgolj ugotavlja njen obstoj. Določbe 108. člena ZIL-1 ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za soglasje osebe, ki je zakoniti zastopnik imetnika (ki je pravna oseba) v času vložitve zahteve oziroma odločanja upravnega organa, in ne ki je bila zakoniti zastopnik kadarkoli v preteklosti. Ker vpis spremembe nima konstitutivnega učinka, ampak je njegov učinek deklaratoren, je učinek vpisa spremembe imetnika znamke lahko le v tem, da se zainteresirane osebe seznanijo s stanjem, ki odraža zadnje nesporno stanje imetništva pravice.

Vpis podatkov o roku vračila kredita, na katerega je vezana zastavna pravica na znamki, v register znamk ni obvezen.

V skladu z določbami prvega in drugega odstavka 72. člena ZIL-1 predstavlja dejansko podlago za izdajo izpodbijane odločbe, ugotovitev obstoja pravnomočne sodbe, s katero je ugotovljena ničnost predmetne znamke; obstoj take pravnomočne sodbe pa v obravnavani zadevi ni niti sporen. Zavrnilna sodba glede izpodbijanega akta ter pritrditev temu aktu kot pravilnemu in zakonitemu namreč ne moreta dajati podlage za priznanje zahtevka za povrnitev škode, ki naj bi (tožniku) nastala zaradi izvrševanja izpodbijanega akta (prvi odstavek 67. člena ZUS-1).

Pogoji za izbris znamke so določeni v 119. členu Zakona o industrijski lastnini, ki v 1. odstavku določa, da se tožba za izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka lahko vloži, če je podan eden izmed razlogov po točkah od a) do d) istega odstavka. Ker je bila znamka „JULIJANA“ reg. št. 9471492 razveljavljena še pred vložitvijo predmetne tožbe, tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen.

Merila in smernice, vzpostavljene v sodni praksi SES, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati na način, kot to predlaga pritožnik le v primeru, če bi šlo za podobne okoliščine primera (naravo blaga), kot v tistih, v katerih je SES že odločalo. V konkretnih okoliščinah ne moremo šteti, da so predstave potrošnika o tetrapaku soka podobne tistim, ki jih potrošnik veže na cisterno v zvezi s kurilnim oljem. Od objave prijave znamke v registru URSIL, eksulpacija iz razloga, da kršitelj ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da uporablja tujo znamko, ni mogoča.