iuris
§ zakonZakon o orožju · ZOro-1 · velja od 7. 1. 2001

28. člen ZOro-1

Zbiranje orožja

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 28. 11. 2019Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba II Kp 635/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019

    Pravni standard posamezno strelno orožje je tista relevantna okoliščina, ki loči privilegirano od temeljne oblike očitanega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Na podlagi jezikovne in teleološke razlage je mogoče zaključiti, da izraz posamezen zajema tudi manjše število stvari, konkretno orožij. Povedano drugače, besedna zveza posamezno strelno orožje ne pomeni nujno eno strelno orožje, ampak gre lahko tudi za več strelnih orožij, pri čemer sodišče pri presoji vselej upošteva okoliščine obravnavane zadeve, zlasti število in (majhno) vrednost teh predmetov. Nenazadnje bi zakonodajalec, v kolikor bi bil to njegov namen, zakonsko besedilo tretjega odstavka 307. člena KZ-1 lahko oblikoval na način, da je privilegirana oblika podana, v kolikor gre za eno strelno orožje, pa temu ni tako.

  • VSRS Sodba I Ips 40281/2010-122Vrhovno sodišče RS · 2013

    Orožje, ki sodi v orožje kategorije A, to je vojaško orožje, ter bajonet za vojaško puško, ki je še v uporabi, predstavlja vojaško orožje, s katerim posameznikom promet ni dovoljen.

  • VSRS Sodba I Ips 92097/2010-53Vrhovno sodišče RS · 2012

    Čeprav je obsojeni razpolagal z dovoljenjem za zbiranje orožja, za zaseženo vojaško orožje takšnega dovoljenja ni imel (iz dejanskih ugotovitev tudi ne izhaja, da bi ustrezne postopke za to že vsaj sprožil), zato je zaseženo orožje hranil protipravno.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 15. 12. 2025
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 6. 8. 2021 · trenutno
  2. 6. 11. 2009 – 5. 8. 2021
  3. 12. 7. 2004 – 5. 11. 2009
  4. 30. 12. 2000 – 11. 7. 2004

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 10Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 11. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VSL Sodba II Kp 635/2019
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 11. 2019besedilo 2009–2021

    Pravni standard posamezno strelno orožje je tista relevantna okoliščina, ki loči privilegirano od temeljne oblike očitanega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Na podlagi jezikovne in teleološke razlage je mogoče zaključiti, da izraz posamezen zajema tudi manjše število stvari, konkretno orožij. Povedano drugače, besedna zveza posamezno strelno orožje ne pomeni nujno eno strelno orožje, ampak gre lahko tudi za več strelnih orožij, pri čemer sodišče pri presoji vselej upošteva okoliščine obravnavane zadeve, zlasti število in (majhno) vrednost teh predmetov. Nenazadnje bi zakonodajalec, v kolikor bi bil to njegov namen, zakonsko besedilo tretjega odstavka 307. člena KZ-1 lahko oblikoval na način, da je privilegirana oblika podana, v kolikor gre za eno strelno orožje, pa temu ni tako.

  • VSRS Sodba I Ips 40281/2010-122
    Vrhovno sodišče RS · 11. 7. 2013besedilo 2009–2021

    Orožje, ki sodi v orožje kategorije A, to je vojaško orožje, ter bajonet za vojaško puško, ki je še v uporabi, predstavlja vojaško orožje, s katerim posameznikom promet ni dovoljen.

  • VSRS Sodba I Ips 92097/2010-53
    Vrhovno sodišče RS · 31. 5. 2012besedilo 2009–2021

    Čeprav je obsojeni razpolagal z dovoljenjem za zbiranje orožja, za zaseženo vojaško orožje takšnega dovoljenja ni imel (iz dejanskih ugotovitev tudi ne izhaja, da bi ustrezne postopke za to že vsaj sprožil), zato je zaseženo orožje hranil protipravno.

  • VSM sodba II Kp 9158/2009
    Višje sodišče v Mariboru · 14. 7. 2010besedilo 2009–2021

    Stališče pritožbe, da dejanje obdolženca nima zakonskih znakov kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 307. člena KZ-1, temveč kvečjemu znake prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju, v kolikor gre za protipravno hrambo orožja, ni pravilna. Obdolženec je protipravno hranil vojaško orožje, katerega promet posamezniku ni dovoljen, v 7. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju pa je sankcionirana tista hramba orožja, ki ni skladna z določbami 25. člena Zakona o orožju, ki določajo način hrambe, ki mora biti tak, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi.