iuris
§ zakonZakon o orožju · ZOro-1 · velja od 7. 1. 2001

3. člen ZOro-1

Razvrstitev in kategorizacija orožja

Sodna praksa: 10 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 6. 2025Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba III Kp 90795/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2025

    Zakon pri hišni preiskavi daje pravico do formalnega zastopanja, od posameznika pa je odvisno ali bo odvetnika zahteval ali ne. Policija je obtoženega pravilno poučila o pravici do odvetnika, ki pa ga ni zahteval, pripomnil je, da zanj nima denarja. Zmotno je pričakovanje odvetnice, da bi ga ob tem policija morala poučiti o obvezni obrambi z zagovornikom in celo, da bi slednjega morala postaviti policija po uradni dolžnosti, če si obtoženi zagovornika po pooblastilu ne bi mogel zagotoviti. Hišna preiskava ni namenjena utemeljevanju suma, temveč zbiranju dokazov zoper osebo, glede katere so že podani utemeljeni razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje. Prvostopenjsko sodišče je pri tem izpostavilo ustaljeno sodno prakso, ki izhaja iz sodbe VS RS I Ips 138/2001 s 6. 5. 2004 in po kateri je opredelitev "velika količina" iz drugega odstavka 307. člena KZ-1 soodvisna od okoliščin primera, med drugim zlasti od narave, vrste ter specifičnih lastnosti orožja, namena uporabe, nevarnosti in podobno.

  • VSC Sklep I Kp 20966/2025Višje sodišče v Celju · 2025

    Člen 14 ZOro-1 sicer določa pogoje za izdajo orožne listine, vendar pa se glede na določbo 55. in 77. člena člena ZObr, takšno dovoljenje ne more izdati za vojaško orožje, saj se lahko osebna vojaška oborožitev in oprema da v hrambo le vojaškim osebam, vojaško orožje in opremo pa lahko prodaja, izvaža ali uvaža ter opravlja posle posredovanja s tem blagom le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi dovoljenje ministrstva. To določa tudi 14. točka 4. člena ZOro-1 (vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni dovoljen ali je omejen). Ob vsem navedenem tako pritožbeno sodišče zaključuje, da ne gre za očitno napačno kvalifikacijo, ko bi bilo na prvi pogled jasno, da ne more ustrezati opisu očitanega kaznivega dejanja in je zato, kljub drugačnim navedbam obrambe, podan utemeljen sum tudi v delu, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.

  • VDSS Sodba Pdp 242/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024

    Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso1 je stališče sodišča prve stopnje, da je za tek roka za podajo izredne odpovedi po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj se je z razlogom za izredno odpoved tožniku (z vsemi bistvenimi elementi kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve) seznanil generalni direktor policije, ki nastopa in odloča v imenu Generalne policijske uprave (GPU), in ne tožnikovi nadrejeni v njegovi matični policijski upravi oziroma služba, ki je pripravljala predlog za izredno odpoved. Kot je Vrhovno sodišče RS pojasnilo v sodbi VIII Ips 28/2022, je končna odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved, v sferi formalnega zakonitega zastopnika delodajalca, torej generalnega direktorja policije, čeprav so v takšnih večjih organizacijskih sistemih, kakršen je tudi Policija, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, za predhodni postopek z zbiranjem informacij in pripravo odločitve zadolžene posamezne podrejene službe.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 15. 12. 2025
Različice besedila: 5Pokaži ▾
Povezano: sklici 11 · EU 2Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

10 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 6. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–10 od 10
  • VSL Sodba III Kp 90795/2023
    Višje sodišče v Ljubljani · 19. 6. 2025

    Zakon pri hišni preiskavi daje pravico do formalnega zastopanja, od posameznika pa je odvisno ali bo odvetnika zahteval ali ne. Policija je obtoženega pravilno poučila o pravici do odvetnika, ki pa ga ni zahteval, pripomnil je, da zanj nima denarja. Zmotno je pričakovanje odvetnice, da bi ga ob tem policija morala poučiti o obvezni obrambi z zagovornikom in celo, da bi slednjega morala postaviti policija po uradni dolžnosti, če si obtoženi zagovornika po pooblastilu ne bi mogel zagotoviti. Hišna preiskava ni namenjena utemeljevanju suma, temveč zbiranju dokazov zoper osebo, glede katere so že podani utemeljeni razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje. Prvostopenjsko sodišče je pri tem izpostavilo ustaljeno sodno prakso, ki izhaja iz sodbe VS RS I Ips 138/2001 s 6. 5. 2004 in po kateri je opredelitev "velika količina" iz drugega odstavka 307. člena KZ-1 soodvisna od okoliščin primera, med drugim zlasti od narave, vrste ter specifičnih lastnosti orožja, namena uporabe, nevarnosti in podobno.

  • VSC Sklep I Kp 20966/2025
    Višje sodišče v Celju · 30. 4. 2025

    Člen 14 ZOro-1 sicer določa pogoje za izdajo orožne listine, vendar pa se glede na določbo 55. in 77. člena člena ZObr, takšno dovoljenje ne more izdati za vojaško orožje, saj se lahko osebna vojaška oborožitev in oprema da v hrambo le vojaškim osebam, vojaško orožje in opremo pa lahko prodaja, izvaža ali uvaža ter opravlja posle posredovanja s tem blagom le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi dovoljenje ministrstva. To določa tudi 14. točka 4. člena ZOro-1 (vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni dovoljen ali je omejen). Ob vsem navedenem tako pritožbeno sodišče zaključuje, da ne gre za očitno napačno kvalifikacijo, ko bi bilo na prvi pogled jasno, da ne more ustrezati opisu očitanega kaznivega dejanja in je zato, kljub drugačnim navedbam obrambe, podan utemeljen sum tudi v delu, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.

  • VDSS Sodba Pdp 242/2024
    Višje delovno in socialno sodišče · 7. 8. 2024

    Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso1 je stališče sodišča prve stopnje, da je za tek roka za podajo izredne odpovedi po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj se je z razlogom za izredno odpoved tožniku (z vsemi bistvenimi elementi kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve) seznanil generalni direktor policije, ki nastopa in odloča v imenu Generalne policijske uprave (GPU), in ne tožnikovi nadrejeni v njegovi matični policijski upravi oziroma služba, ki je pripravljala predlog za izredno odpoved. Kot je Vrhovno sodišče RS pojasnilo v sodbi VIII Ips 28/2022, je končna odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved, v sferi formalnega zakonitega zastopnika delodajalca, torej generalnega direktorja policije, čeprav so v takšnih večjih organizacijskih sistemih, kakršen je tudi Policija, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, za predhodni postopek z zbiranjem informacij in pripravo odločitve zadolžene posamezne podrejene službe.

  • UPRS Sodba III U 107/2021-9
    Upravno sodišče RS · 5. 7. 2024

    Sodišče, enako kot tožena stranka, meni, da je pri razlagi določb ZOro-1 treba izhajati iz narave stvari, torej orožja, ter načelnega izhodišča, da je država tista, ki primarno zagotavlja varnost ljudi in premoženja in izvaja za to potrebne ukrepe, vključno z ukrepi uporabe sile zoper kršitelje zakonov. Ob upoštevanju opisanih izhodišč je po presoji sodišča utemeljena razlaga, da se določba drugega odstavka 17. člena ZOro-1 nanaša le na orožne listine, povezane z zbiranjem orožja.

  • UPRS Sodba IV U 9/2020-21
    Upravno sodišče RS · 8. 7. 2022besedilo 2021–2022

    Zračna puška je glede na zakonske določbe orožje. Za bistvene sestavne dele orožja veljajo enaka pravila kot za orožje. Ker ZOro-1 zračno orožje (katerokoli) obravnava kot orožje oziroma pri tem ne določa izjem glede njegovega pošiljanja po pošti, je pri rokovanju z njim potrebno upoštevati vse določbe ZOro-1. Prepoved pošiljanja orožja po pošti torej velja za vse kategorije orožja iz 3. člena ZOro-1, ne glede na razlog pošiljanja ali prejemnika. Uporaba več določb skupaj daje podlago za zaključek, da orožja ni mogoče pošiljati po pošti ter da prevoza orožja in streliva v imenu tožnika ne more opravljati kdor koli oziroma da je to dovoljeno le določenim osebam.

  • VSRS Sodba IV Ips 8/2021
    Vrhovno sodišče RS · 18. 5. 2021besedilo 2009–2021

    V prekrškovnem postopku je bilo ugotovljeno, da je imel storilec v posesti pištolo proizvajalca Pietro Beretta, ne da bi imel orožno listino za posest takšnega orožja, niti takšne listline ni predložil prekrškovnemu organu. Navedba v izreku izpodbijane odločbe o prekršku, da je imel storilec v posesti pištolo brez ustrezne orožne listine, je zato v skladu s 4. točko prvega odstavka 81. člena ZOro-1, po kateri je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška. Vrste orožnih listin kot so te navedene v 10. členu ZOro-1, pa prekrškovni organ v izreku odločbe niti ni mogel navesti, glede na to, da storilec ni razpolagal z nobeno od orožnih listin. Prav tako se te na podlagi 11. člena ZOro-1 med seboj razlikujejo tako glede na vrsto orožja, kakor tudi glede na namen za katerega se orožna listina izdaja in namen uporabe orožja, prekrškovni organ pa takšnih storilčevih razlogov za posest orožja ne more predvidevati. Čeprav nabojnik, ki v bistvenem služi kot shramba streliva, v 23. točki 4. člena ZOro-1 ni izrecno naveden kot bistveni sestavni del orožja, ga je glede na njegov namen, ki je v bistvenem enak namenu bobna z ležišči nabojev revolverja, treba šteti kot takšnega.

  • VSRS Sodba II Ips 447/2010
    Vrhovno sodišče RS · 28. 11. 2013besedilo 2009–2021

    Ravnanje policista ni protipravno, če ima podlago v zakonu.

  • VSRS Sodba I Ips 88515/2010-44
    Vrhovno sodišče RS · 11. 4. 2013besedilo 2009–2021

    Trajajoče kaznivo dejanje, pri katerem se prepovedana posledica obnavlja, je dokončano takrat, ko protipravno stanje preneha. ZOro-1 orožje razvršča v različne kategorije glede na pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov posameznikov ter glede na namen orožja, ne pa glede na to, s kolikšne razdalje je mogoče z enim ali drugim orožjem drugega poškodovati ali mu odvzeti življenje.

  • VSRS Sodba I Ips 92097/2010-53
    Vrhovno sodišče RS · 31. 5. 2012besedilo 2009–2021

    Čeprav je obsojeni razpolagal z dovoljenjem za zbiranje orožja, za zaseženo vojaško orožje takšnega dovoljenja ni imel (iz dejanskih ugotovitev tudi ne izhaja, da bi ustrezne postopke za to že vsaj sprožil), zato je zaseženo orožje hranil protipravno.

  • VSRS Sodba VIII Ips 511/2008
    Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2010besedilo 2009–2021

    Tožniku je bilo očitano, da je dne 17. 3. 2005 na svojem domu hranil večjo količino vojaškega orožja, streliva in eksploziva, katerega promet, nabava in posest (hramba) v tistem trenutku posameznikom ni bila dovoljena.