3. člen ZOro-1
Razvrstitev in kategorizacija orožja
Orožje po tem zakonu se razvršča v naslednje kategorije: Kategorija A:
1.eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji;
2.avtomatsko strelno orožje;
3.strelno orožje, prikrito v druge predmete splošne rabe;
4.strelivo s prebojnim, eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo;
5.strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek, in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja;
6.vojaško orožje; 6.a avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje;
7.polavtomatsko strelno orožje s centralnim vžigom naboja: 7.a kratkocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot 20 nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot 20 nabojev, 7.b dolgocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 11 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot deset nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot deset nabojev; 8.a polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja (tj. strelno orožje, prvotno namenjeno za streljanje z rame), ki se lahko z zložljivim ali teleskopskim kopitom ali kopitom, ki se lahko sname brez uporabe orodja, lahko skrajša na manj kot 60 centimetrov skupne dolžine, ne da bi izgubilo funkcionalnost;
9.vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;
10.posebna oprema za orožje in orožje, na katerem je ta oprema oziroma je njegov sestavni del;
11.orožje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z orožjem, razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D;
12.orožje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine;
13.novo izdelano orožje, ki nima predpisanih označb;
14.eksplozivno orožje in njegovi deli. Kategorija B:
1.repetirno kratkocevno strelno orožje;
2.enostrelno kratkocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja;
3.enostrelno kratkocevno strelno orožje za strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov;
4.polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za skupaj več kot tri naboje, ko gre za strelno orožje z robnim vžigom, in za več kot tri, vendar manj kot 12 nabojev, ko gre za strelno orožje s centralnim vžigom naboja; 5.b polavtomatsko kratkocevno strelno orožje (razen tistega iz 7.a točke kategorije A); 6.b polavtomatsko dolgocevno strelno orožje iz točke 7.b kategorije A z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno manj kot tri naboje, pri katerem je napravo za polnjenje mogoče odstraniti ali za katero ni gotovo, da ga ne bi bilo mogoče z običajnim orodjem spremeniti v orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno več kot tri naboje; 7.b repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine do 60 centimetrov;
8.vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;
9.polavtomatsko strelno orožje za civilno rabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju, razen tistega iz 6.a, 7. ali 8.a točke kategorije A. Kategorija C:
1.repetirno dolgocevno strelno orožje z risano cevjo in repetirno dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v 7.b točki kategorije B;
2.enostrelno dolgocevno strelno orožje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi;
3.polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo, skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v kategorijah A in B;
4.enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino najmanj 28 centimetrov;
5.vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;
6.strelno orožje, razvrščeno v kategorijo A, B, C ali D, ki je bilo onesposobljeno v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) številka 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 333 z dne 19. 12. 2015, str. 62), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/337 z dne 5. marca 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2403 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 65 z dne 8. 3. 2018, str. 1);
7.enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi cevmi. Kategorija D:
2.plinsko orožje;
3.reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja;
4.možnarji; 5.d hladno orožje;
6.zračno orožje;
7.orožje s tetivo;
8.električni paralizatorji;
9.razpršilci. Orožje iz prejšnjega odstavka se glede pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov razvršča:
- iz kategorije A v prepovedano orožje, razen če je z zakonom določeno drugače;
- iz kategorije B in kategorije C (razen orožja iz 6. točke kategorije C) v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje;
- iz 6. točke kategorije C v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti;
- iz 2., 3., 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti;
- iz 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 25 J, do vključno 9. točke kategorije D, v drugo dovoljeno orožje, za katero ni potrebno posebno dovoljenje;
- iz 5.d točke kategorije D in električni paralizatorji iz 8. točke kategorije D, ki delujejo na daljavo z izstrelitvijo puščic ali drugih podobnih izstrelkov, v orožje, katerega nabava in posest posameznikom ter pravnim osebam in podjetnikom ni dovoljena, razen če s tem zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače. Ne glede na šesto alinejo prejšnjega odstavka lahko orožje iz 5.d točke kategorije D nabavljajo in imajo v posesti ter razstavljajo osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja iz 28. člena in muzeji iz 29. člena tega zakona. Za orožje se štejejo tudi strelivo, sestavni deli streliva in bistveni sestavni deli orožja, če ni s tem zakonom določeno drugače. Za orožje se po tem zakonu ne šteje:
1.dekorativno orožje;
2.imitacije oziroma replike orožja;
3.starinsko oziroma staro orožje;
4.plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene, če se ima v posesti ali uporablja samo za navedene namene, in strelivo za tako orožje;
5.strelivo za orožje iz 6. in 7. točke kategorije D, sam izstrelek (krogle, šibre) in tulec brez netilke. Ne glede na določbo 4. točke prejšnjega odstavka sme posameznik nabaviti, imeti v posesti ali uporabljati strelivo za orožje za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, v industrijske ali tehnične namene, če izpolnjuje pogoj iz 1. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Strelivo se sme uporabljati le z orožjem. Pregled izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno in signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, opravljajo organi za ugotavljanje skladnosti. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje določi, razen če ta zakon določi drugače, vrste orožja iz tega člena ter tehnične specifikacije za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, postopek ugotavljanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti.
- VSL Sodba III Kp 90795/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Zakon pri hišni preiskavi daje pravico do formalnega zastopanja, od posameznika pa je odvisno ali bo odvetnika zahteval ali ne. Policija je obtoženega pravilno poučila o pravici do odvetnika, ki pa ga ni zahteval, pripomnil je, da zanj nima denarja. Zmotno je pričakovanje odvetnice, da bi ga ob tem policija morala poučiti o obvezni obrambi z zagovornikom in celo, da bi slednjega morala postaviti policija po uradni dolžnosti, če si obtoženi zagovornika po pooblastilu ne bi mogel zagotoviti. Hišna preiskava ni namenjena utemeljevanju suma, temveč zbiranju dokazov zoper osebo, glede katere so že podani utemeljeni razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje. Prvostopenjsko sodišče je pri tem izpostavilo ustaljeno sodno prakso, ki izhaja iz sodbe VS RS I Ips 138/2001 s 6. 5. 2004 in po kateri je opredelitev "velika količina" iz drugega odstavka 307. člena KZ-1 soodvisna od okoliščin primera, med drugim zlasti od narave, vrste ter specifičnih lastnosti orožja, namena uporabe, nevarnosti in podobno.
- VSC Sklep I Kp 20966/2025Višje sodišče v Celju · 2025
Člen 14 ZOro-1 sicer določa pogoje za izdajo orožne listine, vendar pa se glede na določbo 55. in 77. člena člena ZObr, takšno dovoljenje ne more izdati za vojaško orožje, saj se lahko osebna vojaška oborožitev in oprema da v hrambo le vojaškim osebam, vojaško orožje in opremo pa lahko prodaja, izvaža ali uvaža ter opravlja posle posredovanja s tem blagom le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi dovoljenje ministrstva. To določa tudi 14. točka 4. člena ZOro-1 (vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni dovoljen ali je omejen). Ob vsem navedenem tako pritožbeno sodišče zaključuje, da ne gre za očitno napačno kvalifikacijo, ko bi bilo na prvi pogled jasno, da ne more ustrezati opisu očitanega kaznivega dejanja in je zato, kljub drugačnim navedbam obrambe, podan utemeljen sum tudi v delu, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.
- VDSS Sodba Pdp 242/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso1 je stališče sodišča prve stopnje, da je za tek roka za podajo izredne odpovedi po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj se je z razlogom za izredno odpoved tožniku (z vsemi bistvenimi elementi kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve) seznanil generalni direktor policije, ki nastopa in odloča v imenu Generalne policijske uprave (GPU), in ne tožnikovi nadrejeni v njegovi matični policijski upravi oziroma služba, ki je pripravljala predlog za izredno odpoved. Kot je Vrhovno sodišče RS pojasnilo v sodbi VIII Ips 28/2022, je končna odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved, v sferi formalnega zakonitega zastopnika delodajalca, torej generalnega direktorja policije, čeprav so v takšnih večjih organizacijskih sistemih, kakršen je tudi Policija, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, za predhodni postopek z zbiranjem informacij in pripravo odločitve zadolžene posamezne podrejene službe.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 10. 8. 2022 · trenutno
- 6. 8. 2021 – 9. 8. 2022
- 6. 11. 2009 – 5. 8. 2021
- 12. 7. 2004 – 5. 11. 2009
- 30. 12. 2000 – 11. 7. 2004
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 11 · EU 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
10 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 6. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba III Kp 90795/2023Višje sodišče v Ljubljani · 19. 6. 2025
Zakon pri hišni preiskavi daje pravico do formalnega zastopanja, od posameznika pa je odvisno ali bo odvetnika zahteval ali ne. Policija je obtoženega pravilno poučila o pravici do odvetnika, ki pa ga ni zahteval, pripomnil je, da zanj nima denarja. Zmotno je pričakovanje odvetnice, da bi ga ob tem policija morala poučiti o obvezni obrambi z zagovornikom in celo, da bi slednjega morala postaviti policija po uradni dolžnosti, če si obtoženi zagovornika po pooblastilu ne bi mogel zagotoviti. Hišna preiskava ni namenjena utemeljevanju suma, temveč zbiranju dokazov zoper osebo, glede katere so že podani utemeljeni razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje. Prvostopenjsko sodišče je pri tem izpostavilo ustaljeno sodno prakso, ki izhaja iz sodbe VS RS I Ips 138/2001 s 6. 5. 2004 in po kateri je opredelitev "velika količina" iz drugega odstavka 307. člena KZ-1 soodvisna od okoliščin primera, med drugim zlasti od narave, vrste ter specifičnih lastnosti orožja, namena uporabe, nevarnosti in podobno.
- VSC Sklep I Kp 20966/2025Višje sodišče v Celju · 30. 4. 2025
Člen 14 ZOro-1 sicer določa pogoje za izdajo orožne listine, vendar pa se glede na določbo 55. in 77. člena člena ZObr, takšno dovoljenje ne more izdati za vojaško orožje, saj se lahko osebna vojaška oborožitev in oprema da v hrambo le vojaškim osebam, vojaško orožje in opremo pa lahko prodaja, izvaža ali uvaža ter opravlja posle posredovanja s tem blagom le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi dovoljenje ministrstva. To določa tudi 14. točka 4. člena ZOro-1 (vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni dovoljen ali je omejen). Ob vsem navedenem tako pritožbeno sodišče zaključuje, da ne gre za očitno napačno kvalifikacijo, ko bi bilo na prvi pogled jasno, da ne more ustrezati opisu očitanega kaznivega dejanja in je zato, kljub drugačnim navedbam obrambe, podan utemeljen sum tudi v delu, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.
- VDSS Sodba Pdp 242/2024Višje delovno in socialno sodišče · 7. 8. 2024
Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso1 je stališče sodišča prve stopnje, da je za tek roka za podajo izredne odpovedi po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj se je z razlogom za izredno odpoved tožniku (z vsemi bistvenimi elementi kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve) seznanil generalni direktor policije, ki nastopa in odloča v imenu Generalne policijske uprave (GPU), in ne tožnikovi nadrejeni v njegovi matični policijski upravi oziroma služba, ki je pripravljala predlog za izredno odpoved. Kot je Vrhovno sodišče RS pojasnilo v sodbi VIII Ips 28/2022, je končna odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved, v sferi formalnega zakonitega zastopnika delodajalca, torej generalnega direktorja policije, čeprav so v takšnih večjih organizacijskih sistemih, kakršen je tudi Policija, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, za predhodni postopek z zbiranjem informacij in pripravo odločitve zadolžene posamezne podrejene službe.
- UPRS Sodba III U 107/2021-9Upravno sodišče RS · 5. 7. 2024
Sodišče, enako kot tožena stranka, meni, da je pri razlagi določb ZOro-1 treba izhajati iz narave stvari, torej orožja, ter načelnega izhodišča, da je država tista, ki primarno zagotavlja varnost ljudi in premoženja in izvaja za to potrebne ukrepe, vključno z ukrepi uporabe sile zoper kršitelje zakonov. Ob upoštevanju opisanih izhodišč je po presoji sodišča utemeljena razlaga, da se določba drugega odstavka 17. člena ZOro-1 nanaša le na orožne listine, povezane z zbiranjem orožja.
- UPRS Sodba IV U 9/2020-21Upravno sodišče RS · 8. 7. 2022besedilo 2021–2022
Zračna puška je glede na zakonske določbe orožje. Za bistvene sestavne dele orožja veljajo enaka pravila kot za orožje. Ker ZOro-1 zračno orožje (katerokoli) obravnava kot orožje oziroma pri tem ne določa izjem glede njegovega pošiljanja po pošti, je pri rokovanju z njim potrebno upoštevati vse določbe ZOro-1. Prepoved pošiljanja orožja po pošti torej velja za vse kategorije orožja iz 3. člena ZOro-1, ne glede na razlog pošiljanja ali prejemnika. Uporaba več določb skupaj daje podlago za zaključek, da orožja ni mogoče pošiljati po pošti ter da prevoza orožja in streliva v imenu tožnika ne more opravljati kdor koli oziroma da je to dovoljeno le določenim osebam.
- VSRS Sodba IV Ips 8/2021Vrhovno sodišče RS · 18. 5. 2021besedilo 2009–2021
V prekrškovnem postopku je bilo ugotovljeno, da je imel storilec v posesti pištolo proizvajalca Pietro Beretta, ne da bi imel orožno listino za posest takšnega orožja, niti takšne listline ni predložil prekrškovnemu organu. Navedba v izreku izpodbijane odločbe o prekršku, da je imel storilec v posesti pištolo brez ustrezne orožne listine, je zato v skladu s 4. točko prvega odstavka 81. člena ZOro-1, po kateri je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška. Vrste orožnih listin kot so te navedene v 10. členu ZOro-1, pa prekrškovni organ v izreku odločbe niti ni mogel navesti, glede na to, da storilec ni razpolagal z nobeno od orožnih listin. Prav tako se te na podlagi 11. člena ZOro-1 med seboj razlikujejo tako glede na vrsto orožja, kakor tudi glede na namen za katerega se orožna listina izdaja in namen uporabe orožja, prekrškovni organ pa takšnih storilčevih razlogov za posest orožja ne more predvidevati. Čeprav nabojnik, ki v bistvenem služi kot shramba streliva, v 23. točki 4. člena ZOro-1 ni izrecno naveden kot bistveni sestavni del orožja, ga je glede na njegov namen, ki je v bistvenem enak namenu bobna z ležišči nabojev revolverja, treba šteti kot takšnega.
- VSRS Sodba II Ips 447/2010Vrhovno sodišče RS · 28. 11. 2013besedilo 2009–2021
Ravnanje policista ni protipravno, če ima podlago v zakonu.
- VSRS Sodba I Ips 88515/2010-44Vrhovno sodišče RS · 11. 4. 2013besedilo 2009–2021
Trajajoče kaznivo dejanje, pri katerem se prepovedana posledica obnavlja, je dokončano takrat, ko protipravno stanje preneha. ZOro-1 orožje razvršča v različne kategorije glede na pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov posameznikov ter glede na namen orožja, ne pa glede na to, s kolikšne razdalje je mogoče z enim ali drugim orožjem drugega poškodovati ali mu odvzeti življenje.
- VSRS Sodba I Ips 92097/2010-53Vrhovno sodišče RS · 31. 5. 2012besedilo 2009–2021
Čeprav je obsojeni razpolagal z dovoljenjem za zbiranje orožja, za zaseženo vojaško orožje takšnega dovoljenja ni imel (iz dejanskih ugotovitev tudi ne izhaja, da bi ustrezne postopke za to že vsaj sprožil), zato je zaseženo orožje hranil protipravno.
- VSRS Sodba VIII Ips 511/2008Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2010besedilo 2009–2021
Tožniku je bilo očitano, da je dne 17. 3. 2005 na svojem domu hranil večjo količino vojaškega orožja, streliva in eksploziva, katerega promet, nabava in posest (hramba) v tistem trenutku posameznikom ni bila dovoljena.