40. člen ZPIZ-1
(Določitev pokojninske osnove zavarovancem, ki nimajo vsaj enega leta zavarovanja)
(1)Zavarovancu, ki po 1. 1. 1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, vendar je dosegel vsaj eno leto zavarovanja v obdobju od 1. 1. 1966 do 31. 12. 1969, se ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena, za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove po 1. 1. 1966.
(2)Zavarovancu, ki po 1. 1. 1966 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, se pokojnina odmeri od pokojninske osnove v višini povprečne izhodiščne plače, ki bi mu bila glede na stopnjo dejanske strokovne izobrazbe, ki jo je imel v zadnjem letu zavarovanja pri zavodu, določena po kolektivni pogodbi dejavnosti ali po splošni kolektivni pogodbi za leto 1995, valorizirane na zadnje koledarsko leto pred letom, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine.
(3)Osnova iz prejšnjega odstavka se poveča glede na dopolnjeno zavarovalno dobo v posameznem letu zavarovanja.
(4)Na način, določen v prejšnjih odstavkih, se določi pokojninska osnova tudi zavarovancu, za katerega ni mogoče ugotoviti plače, nadomestila plače oziroma zavarovalne osnove.
(5)Minister, pristojen za delo, objavi višino poprečnih izhodiščnih plač in način povečanja osnov iz tretjega odstavka tega člena.
- VSRS Sodba VIII Ips 281/2017Vrhovno sodišče RS · 2018
Pri tožniku je prišlo do spremembe obsega zavarovanja oziroma prenehanja zavarovanja za polovični delovni čas 24. 6. 2011, zato je že dne 24. 6. 2011 izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do delne starostne pokojnine. Izplačevanje pravice ureja prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2, ki določa, da se uživalcu pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Ker je pri tožniku prišlo do spremembe obsega zavarovanja 24. 6. 2011, je od tega datuma dalje upravičen tudi do izplačevanja delne pokojnine.
- VDSS sodba Psp 263/2016Višje delovno in socialno sodišče · 2016
Odpravnina se po 7. alineji 42. člena ZPIZ-1 ne všteva v pokojninsko osnovo. Ker ni dokazano, da dogovorjen in realiziran znesek, ki ga je tožnik prejel kot odpravnino ob sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ne bi imel narave odpravnine, temveč nekaj drugega, je podan dejanski stan iz 7. alineje 42. člena ZPIZ-1. Vtoževanega zneska zato ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
- VDSS sodba Psp 52/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2012
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot se izračuna pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Ker ima tožnik krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se mu invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 12. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 281/2017Vrhovno sodišče RS · 4. 12. 2018
Pri tožniku je prišlo do spremembe obsega zavarovanja oziroma prenehanja zavarovanja za polovični delovni čas 24. 6. 2011, zato je že dne 24. 6. 2011 izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do delne starostne pokojnine. Izplačevanje pravice ureja prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2, ki določa, da se uživalcu pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Ker je pri tožniku prišlo do spremembe obsega zavarovanja 24. 6. 2011, je od tega datuma dalje upravičen tudi do izplačevanja delne pokojnine.
- VDSS sodba Psp 263/2016Višje delovno in socialno sodišče · 18. 10. 2016
Odpravnina se po 7. alineji 42. člena ZPIZ-1 ne všteva v pokojninsko osnovo. Ker ni dokazano, da dogovorjen in realiziran znesek, ki ga je tožnik prejel kot odpravnino ob sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ne bi imel narave odpravnine, temveč nekaj drugega, je podan dejanski stan iz 7. alineje 42. člena ZPIZ-1. Vtoževanega zneska zato ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
- VDSS sodba Psp 52/2012Višje delovno in socialno sodišče · 1. 3. 2012
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot se izračuna pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Ker ima tožnik krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se mu invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
- VDSS VDS sodba Psp 670/2004Višje delovno in socialno sodišče · 13. 1. 2006
Obnova upravnega postopka se na podlagi 1. tč. 260. čl. ZUP dovoli, če se zve za nova dejstva ali nove dokaze, ki bi sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi lahko pripeljali do drugačne odločitve o tožnikovi pravici, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Potrdili delodajalca, da je tožnik moral opravljati nadurno delo zaradi "velikega povpraševanja" po proizvodih in "neodložljivih delovnih obveznosti", ne da bi posebej navedel obseg nujnega nadurnega dela in temelj za odreditev v splošnem aktu ali sklepu pristojnega organa, ne zadoščata za ugotovitev, da gre za nujno delo, ki se po predpisih o delovnih razmerjih šteje za posebni delovni pogoj. Ker nadurno delo kot posebni delovni pogoj ni izkazano, tudi ni podlage za obnovo postopka za odločitev o nadomestilu za čas čakanja na zaposlitev.