115. člen ZPIZ-1

Tožnika ne izpolnjujeta pogojev, določenih v 115. čl. ZPIZ-1, za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu (pokojni sin v času smrti s tožnikoma ni imel skupnega stalnega prebivališča, prav tako pa tožnikoma ni uspelo dokazati, da ju je pokojni sin preživljal), zato njun tožbeni zahtevek, da se jima prizna pravica do družinske pokojnine, ni utemeljen.

Določbe ZPIZ-1 se neposredno ne navezujejo na dolžnost preživljanja med starši in otroci oziroma zakonci (zunajzakonskimi partnerji) po ZZZDR, temveč so širše in opredelijo upravičence ter pogoje za pridobitev pravice. Med temi pogoji je pomembno tudi za dejstvo preživljanja s strani zavarovanca oziroma uživalca pravice do njegove smrti. Kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal tiste družinske člane, ki so možni upravičenci, pa posebej določata Sklep/2000 oz. Sklep/2006, ki prav tako ne izhajata iz ZZZDR, temveč te pogoje posebej opredelita.

Tožnika, ki je živel v zunajzakonski skupnosti in ki je imel s partnerko tudi skupnega otroka, ni mogoče šteti za družinskega člana pokojnega zavarovanca (očeta), ki bi ga bil slednji dolžan preživljati in bi ga tudi preživljal do svoje smrti (tožnika je bila dolžna preživljati njegova zunajzakonska partnerica). Iz tega razloga tožnik ob očetovi smrti ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, četudi je že pred smrtjo postal popolnoma nezmožen za delo.

Po smrti uživalca pokojnine pridobi pravico do družinske pokojnine tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena ta pravica, če ga je uživalec pravice preživljal do svoje smrti. To pomeni, da mora imeti takšen otrok skupno stalno prebivališče z uživalcem pravice, pri čemer se ne zahteva, da je stalno prebivališče prijavljeno pri upravni enoti.

ZUP, ki se uporablja tudi v primerih odločanja tožene stranke (če ZPIZ-1 ne določa drugače), določa možnost odprave, razveljavitve ali spremembe pravnomočne odločbe samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom, in ne v rednem postopku, ki se ga je poslužila tožena stranka pri izpodbijani odločitvi.

Tožena stranka se ne more sklicevati na pravnomočnost že v letu 1999 ugotovljene pokojninske osnove, saj je bila le-ta posebej ugotavljana ob izdaji vseh odločb, ki sta jih tožnika pravočasno izpodbijala pred sodiščem, preden so postale pravnomočne. Ob takšnem odločanju tožene stranke sta lahko tožnika za čas veljavnosti spornih odločb izpodbijala le-te tudi z vidika ugotovljene pokojninske osnove. Za nazaj, izven časovne veljavnosti spornih odločb, pa tožbeni zahtevek ni posegal, oziroma tudi sodišče z izpodbijano sodbo ni poseglo.

Za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni pomembno, da je A. B. umrl kot pripadnik tuje vojske, temveč je bistveno, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1.

V VI. točki Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, je določeno, da se v primeru, če družinski član ni imel z zavarovancem skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa ostale pogoje iz navedene točke, šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovanega primera redno mesečno dajal sredstva najmanj v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic v tistem letu. V primeru, da bi družinsko pokojnino uveljavljal le eden od staršev, bi ta moral od pokojnega zavarovanca prejemati sredstva v višini, kot jih določa ta Sklep. Sredstva, ki jih je bil pokojni zavarovanec dolžan dajati za oba starša, pa je potrebno povečati za enak odstotek, kot se poveča družinska pokojnina, če jo uveljavljata dva člana družine.

Iz določil ZPIZ-1 ne izhaja, da družinski člani v vojni umrlega (bivšega) zavarovanca, kljub izpolnjenim pogojem ZPIZ-1 za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine do le-te niso upravičeni, ker jim je bila istovrstna dajatev že priznana na podlagi določil tuje zakonodaje.

Za pridobitev pravice do vdovske in družinske pokojnine ni pomembno, da je O. M. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da bi morala tožena stranka ugotavljati tudi, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vdova in družinski člani po 110. in 115. členu ZPIZ-1.