61. člen ZUP

Po 2. odstavku 61. člena ZUP pooblastilo pooblaščencu ne preneha, če stranka med postopkom umre, temveč velja naprej, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa svojega pooblastila po ZUP (1986) ne more prenesti na drugega brez posebnega pooblastila.

Pooblastilo ne preneha, če stranke umre, izgubi procesno sposobnost ali če se zamenja njen zakonski zastopnik; pravni naslednik stranke oziroma nov zakonski zastopnik pa lahko prejšnje pooblastilo prekliče. Ker tožnik ni izkazal, da bi bilo pooblastilo preklicano, je bila vročitev sklepa z vročitvijo tožnikovi ženi kot pooblaščenki pravilna.

Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za prekinitev postopka po 1. odstavku 144. člena ZUP (1986), saj vprašanje, kdo bodo dediči po pokojnem G.G., stranke z interesom, v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ne predstavlja predhodnega vprašanja.

Dejanja, ki jih v postopku denacionalizacije opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak učinek, kot bi jih opravil tožnik sam.

Na podlagi določb 99. člena ZPP, ki po 3. odstavku 61. člena ZUP/86 smiselno veljajo za vprašanja v zvezi s pooblastilom, ki z ZUP/86 niso urejena, na poslovanje upravnega organa s tožnikovo pooblaščenko vpliva zgolj preklic pooblastila in sicer od trenutka, ko je organ o njem obveščen.

Stranka lahko za svoje zastopanje v upravnem postopku pooblasti več oseb. Za obseg pooblastila so odločilne njegove določbe. Če se pooblastilo glasi za zastopanje v postopku vračanja premoženja brez navedbe posameznih opravil, brez omejitev opravil in brez časovnih omejitev, pomeni, da zajema pooblastilo vsa dejanja v postopku, vključno z vročitvijo upravnih aktov, izdanih v postopku, za katerega je pooblastilo dano.

Stranka, ki je zamudila rok za vložitev tožbe, lahko iz opravičljivih razlogov predlaga vrnitev v prejšnje stanje v 8 dneh, odkar so prenehale okoliščine, zaradi katerih je zamuda nastala, vendar najpozneje v 3 mesecih od nastanka zamude; hkrati mora vložiti tudi tožbo. Če ima stranka več pooblaščencev, se pisanje šteje za vročeno, ko je vročeno enemu od teh pooblaščencev.

Napake tožbe, vložene po odvetniku v imenu mrtvega tožnika, ni mogoče odpraviti. Tudi ne s kasneje predloženim pooblastilom pravne naslednice tožnika.

V konkretnem primeru je bila poravnava, ki jo tožeča stranka izpodbija, sklenjena v denacionalizacijskem postopku pred upravnim organom, zato je treba poleg materialnopravnih določb o sklenitvi poravnave, njeni vsebini in o izpodbojnosti pogodb (111. do 117. člen ZOR), upoštevati zlasti določilo 69. člena ZDen. Ta v tretjem odstavku 69. člena pravi: "Poravnava je sklenjena, ko stranke prečitajo zapisnik o poravnavi in ga podpišejo. Organ prve stopnje vključi poravnavo v odločbo o denacionalizaciji." To pomeni, da vsebuje ZDen specialna pravila o poravnavi, ki postane izvršljiva šele z izvršljivostjo odločbe, in da se subsidiarno ne uporabljajo določila zakonov o upravnem ali pravdnem postopku.

Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.

Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odst. 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.

Zadružne organizacije oz. zadruge iz 1. in 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.

Preklic pooblastila v upravnem postopku mora biti izrecen in kot tak tudi sporočen organu, ki vodi postopek. Če v pooblastilu ni drugače določeno, je pravno nepomembno, ali je dal pooblaščenec, ki je odvetnik, izjavo o umiku predloga v soglasju s stranko ali ne.