49. člen CZ-B

V primeru, ko je terjatev v stečajnem postopku delno prerekana, je tožena stranka pri izdaji odločbe izrecno vezana z določbo 144. člena ZPPSL, po kateri stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekana, da v 15 dneh od dneva vročitve sklepa začne postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno izdala ugotovitveno odločbo v zvezi z višino carinskega dolga.

V kolikor tožeča stranka ne poseduje pisnih dokazov, da je reprodukcijski material, uvožen s carinsko oprostitvijo dejansko izvozila (tega dokaza v upravnem postopku ni predložila), tega dejstva ne more izkazati in dokazati z zaslišanjem strank.

Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja in druge statusne spremembe carinskega zavezanca ne vplivajo na carinsko obveznost, naloženo z upravno odločbo.

Položaj stranke v carinskem postopku se presoja po carinskih predpisih. Za določitev carinskega zavezanca so pomembni podatki, navedeni v UCD. Obveznosti iz sklenjene komisijske pogodbe predstavljajo le notranje razmerje med strankami, kar pa na carinski postopek ne more vplivati.

Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe.

Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe.

Vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti pomeni vestno izpolnjevanje delovnih nalog, ki sestavljajo vsebino konkretnega delovnega mesta, torej takšno opravljanje na delovnem mestu zaupanih delovnih nalog, kakršno se upravičeno pričakuje od povprečnega delavca oziroma od delavčevih povprečnih delovnih rezultatov. Zato je nevestno, malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti nujno povezano z vsebino njegovega delovnega mesta. Opis disciplinske kršitve kot izhaja iz 2. točke 1. odstavka 45. člena ZDDO je po svoji naravi blanketni opis, saj šele z uporabo dopolnilne norme z ustreznega pravnega področja daje pričakovano določnost.

Pri obračunu carine zaradi neizpolnjene obveznosti izvoza ne gre za naknaden obračun ob uvozu nastale carinske obveznosti, ampak za obračun naknadno nastale carinske obveznosti.

Sodišče prve stopnje ne krši določb postopka v upravnem sporu, ko ugotovi, da niso bile kršene določbe upravnega postopka v primeru, če zapisnik o naknadni kontroli uvoženega blaga ni bil dostavljen tožeči stranki, pa je ta imela možnost uveljavljati ugovore v okviru pritožbenega postopka proti odločbi upravnega organa prve stopnje.

Pri obračunu carine uvozniku, ki je uvozil blago na podlagi 49. člena CZ (1976) (carinski kontingenti), ne gre za naknaden obračun ob uvozu nastale carinske obveznosti, pač pa za obračun carinske obveznosti, ki je naknadno nastala zaradi neizpoljene obveznosti izvoza tožeče stranke.

Pri obračunu carine uvozniku, ki je uvozil blago na podlagi 49. člena CZ/76 (carinski kontingent), ne gre za naknaden obračun ob uvozu nastale carinske obveznosti, pač pa za obračun carinske obveznosti, ki je naknadno nastala zaradi neizpolnjene obveznosti izvoza tožeče stranke.

Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganje kontinuitete pravne osebe.