4. člen CZ-B
(1)V 3. členu carinskega zakona se besedilo 1. točke spremeni tako, da se glasi: “1. izraz “carinski organ” pomeni Carinsko upravo Republike Slovenije, carinarnico ali organizacijsko enoto carinarnice, ki je pristojna za vodenje vseh ali le nekaterih formalnosti, določenih s carinskimi in drugimi predpisi;”
(2)Za 1. točko se doda nova 1.a točka, ki se glasi: “1.a izraz “odločba” pomeni vsako uradno dejanje carinskega organa, s katerim le-ta v skladu s carinskimi predpisi odloči o določeni zadevi, pri čemer ima to dejanje pravni učinek za eno ali več določenih ali določljivih oseb; ta izraz vključuje tudi zavezujoče informacije iz 7. člena tega zakona;”
(3)V 6. točki se za besedo “pomeni” doda beseda “splošne”.
(4)V 7. točki se za besedami “nosijo s seboj” dodajo besede “ali na sebi”.
(5)Za 9. točko se doda nova 9.a točka, ki se glasi: “9.a izraz “odložni postopek” pomeni enega od naslednjih postopkov: (a) tranzitni postopek, (b) carinsko skladiščenje, (c) uvoz blaga za proizvodnjo za izvoz po sistemu odloga plačila carine, (d) predelava pod carinskim nadzorom, (e) začasni uvoz.”
(6)Besedilo 10. točke se spremeni tako, da se glasi: “10. izraz “carinska deklaracija” pomeni ravnanje oziroma dejanje s katerim oseba na predpisan način izrazi namen, da se za blago začne določen carinski postopek;”
(7)Besedilo 11. točke se spremeni tako, da se glasi: “11. izraz “carinski deklarant” pomeni osebo, ki odda carinskemu organu carinsko deklaracijo v svojem imenu ali osebo v imenu katere je oddana carinska deklaracija;”
(8)Besedilo 14. točke se spremeni tako, da se glasi: “14. izraz “imetnik dovoljenja” pomeni osebo, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;”
(9)V 15. točki se besedi “v imenu” nadomestita z besedami “za račun”.
(10)Besedilo alinee (d) 16. točke se spremeni tako, da se glasi: “(d) uporabo posameznih vrst blaga, določenega s predpisom iz 72. člena tega zakona, ki ni vključeno v pridobljene proizvode, vendar omogoča njihovo proizvodnjo, četudi se v celoti porabi v tem proizvodnem procesu;”
(11)Za 16. točko se dodata novi 16.a in 16.b točki, ki se glasita: “16.a izraz “uvozno blago” pomeni blago, za katero je bil začet odložni postopek in blago, za katero so bile, v skladu s postopkom uvoza zaradi proizvodnje za izvoz po sistemu povračila plačane carine, izvedene formalnosti za sprostitev v prosti promet in formalnosti iz drugega odstavka 99. člena tega zakona; 16.b izraz “blago v nespremenjenem stanju” pomeni uvozno blago, ki, v skladu s postopkom uvoza za proizvodnjo za izvoz ali postopkom predelave pod carinskim nadzorom, ni bilo predmet nikakršne predelave;”
(12)V 17. točki se besede “iz prejšnje točke” nadomestijo z besedami “iz 16. točke tega člena”.
(13)Besedilo 19. točke se spremeni tako, da se glasi: “19. izraz “normativ” pomeni količino ali delež pridobljenih ali predelanih proizvodov, ki se proizvedejo iz določene količine uvoznega blaga.”
- VSRS Sodba X Ips 1717/2006Vrhovno sodišče RS · 2010
Glede na to, da je tožnik vstopil v carinsko območje z vozilom, ki je imelo ponarejeno številko šasije in glede na prometno dovoljenje nepravilno številko motorja, je materialno pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da carinsko blago predstavlja celotno vozilo in ne le njegov motor in bi tožnik moral začeti postopek carinsko dovoljene rabe ali uporabe za celotno vozilo.
- VSRS Sodba II Ips 856/2009Vrhovno sodišče RS · 2009
Za zavrnitev tožnikovega zahtevka sta odločilni okoliščini, da je tožnik nekatere vgrajene dele kupil v tujini in da jih ni uvozil v skladu s carinskimi predpisi. Ker tožnik s predelanim vozilom vse do ureditve njegovega carinskega statusa ne bi smel tekmovati, tudi če ne bi bilo zaseženo, ni vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem v kazenskem postopku in tožnikovo škodo.
- VSRS Sodba X Ips 345/2006Vrhovno sodišče RS · 2009
Razglasitev avtomobila za carinsko blago pomeni, da je bil nezakonito vnesen na carinsko območje Republike Slovenije v smislu prvega odstavka 43. člena CZ in da je zato carinska služba dolžna opraviti vse, da se to stanje uredi, če drugače ne, pa s prodajo avtomobila.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
9 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 4. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 1717/2006Vrhovno sodišče RS · 22. 4. 2010
Glede na to, da je tožnik vstopil v carinsko območje z vozilom, ki je imelo ponarejeno številko šasije in glede na prometno dovoljenje nepravilno številko motorja, je materialno pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da carinsko blago predstavlja celotno vozilo in ne le njegov motor in bi tožnik moral začeti postopek carinsko dovoljene rabe ali uporabe za celotno vozilo.
- VSRS Sodba II Ips 856/2009Vrhovno sodišče RS · 17. 12. 2009
Za zavrnitev tožnikovega zahtevka sta odločilni okoliščini, da je tožnik nekatere vgrajene dele kupil v tujini in da jih ni uvozil v skladu s carinskimi predpisi. Ker tožnik s predelanim vozilom vse do ureditve njegovega carinskega statusa ne bi smel tekmovati, tudi če ne bi bilo zaseženo, ni vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem v kazenskem postopku in tožnikovo škodo.
- VSRS Sodba X Ips 345/2006Vrhovno sodišče RS · 9. 7. 2009
Razglasitev avtomobila za carinsko blago pomeni, da je bil nezakonito vnesen na carinsko območje Republike Slovenije v smislu prvega odstavka 43. člena CZ in da je zato carinska služba dolžna opraviti vse, da se to stanje uredi, če drugače ne, pa s prodajo avtomobila.
- UPRS sodba U 1901/2004Upravno sodišče RS · 2. 10. 2006
Z ugotovitvijo tožene stranke, da je tožnik carinsko blago nezakonito vnesel na območje Republike Slovenije, se strinja tudi sodišče, saj je bilo ugotovljeno, da blago po navedenih fakturah ni bilo predloženo v postopek sprostitve v prost promet pri slovenskih carinskih organih in da zanj ni bil obračunan carinski dolg oziroma ni bil izveden drug carinski postopek. Zmotno je stališče tožnika, da bi moral biti za to, da se carinskemu dolžniku naloži v plačilo carinski dolg po tč. a. 1. odstavka 154. člena CZ, voden prekrškovni ali kazenski postopek kot neke vrste predhodno vprašanje,
- VSRS Sodba I Up 1114/2002Vrhovno sodišče RS · 13. 1. 2005
Tožnica ni izpolnila pogojev, ki jih CZ zahteva za sprostitev blaga v prost promet, zato ji je carinski organ utemeljeno naložil, da sporno vozilo vrne v tujino.
- UPRS Sodba U 376/2001Upravno sodišče RS · 19. 11. 2003
Domači potniki so glede na določbe 2. točke 161. člena CZ ter 1. odstavka 8. in 1. odstavka 11. člena Uredbe o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve dolžni, kolikor vrednost blaga, ki ga prinašajo iz tujine, presega 80 ECU, blago v skladu s 1. odstavkom 32. člena CZ predložiti carinskemu organu ter za sprostitev blaga v prost promet vložiti carinsko deklaracijo (9. a točka 3. člena CZ v zvezi s 45. členom CZ).
- VSRS Sodba I Up 694/2002Vrhovno sodišče RS · 27. 2. 2003
Po določbi 4. člena CZ so carinsko blago vse stvari, ki se uvažajo na carinsko območje in niso bile sproščene v prost promet, in vse stvari, za katere se vloži carinska deklaracija za izvoz iz carinskega območja.
- VSRS Sodba I Up 1093/2002Vrhovno sodišče RS · 27. 2. 2003
Po določbi 4.člena CZ so carinsko blago vse stvari, ki se uvažajo na na carinsko območje in niso bile sproščene v prost promet in vse stvari, za katere se vloži carinska deklaracija za izvoz iz carinskega območja.
- VSRS Sodba I Up 457/2002Vrhovno sodišče RS · 27. 2. 2003
V carinsko vrednost blaga se prištevajo tudi stroški embalaže, ne glede, kje je bila kupljena.