6. člen CZ-B

Ker je v obravnavanih zadevah odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.

Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.

Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sama narava dela špediterja določa obseg njegovih pooblastil pri njegovem delu, špediterja pa je šteti za pooblaščenca za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.

Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.

Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je carinske postopke za sprostitev blaga v prost promet mogoče obnoviti po določbah ZUP.

Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavijo šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.

Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.

Izvoznik blaga je po CZ (1995) izkazoval izvoz blaga le z listinami, ki jih je na podlagi zakona predpisoval pravilnik. Dokazovanje izvoza blaga z drugimi dokazi ni bilo mogoče. Dokazni predlog mora biti določen, sicer ga sodišče ne upošteva.

Z dnem začetka postopka prisilne poravnave oziroma najpozneje z dnem začetka stečajnega postopka je bil postopek prisilne izterjave, ki je bil tedaj v teku, po samem zakonu prekinjen. Tožena stranka, ki je to dejstvo očitno spregledala, je zato ravnala nepravilno in v nasprotju z zakonom, ko je kljub prekinitvi postopka pritožbo tožeče stranke obravnavala ter o njej z izpodbijano odločbo tudi odločila. Ob ugotovitvi, da se je nad dolžnikom začel stečajni postopek, bi namreč moral organ po uradni dolžnosti izdati ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka in ga nato vročiti stečajnemu dolžniku. S postopkom odločanja o pritožbi pa bi smela nato tožena stranka nadaljevati šele po vstopu stečajnega upravitelja v postopek, kot je določeno to v 153. členu ZUP, na uporabo katerega napotuje zakon, ki ureja davčni postopek.

Pristojni organ izda sklep o obnovi postopka carinjenja po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Opraviti mora formalni preizkus in ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana. Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan, mora preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi, že ugotovljenimi okoliščinami) pripeljala do drugačne odločbe. Pri tem preizkusu ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja tista okoliščina, ki se ugotavlja kot razlog za obnovo postopka, temveč gre za presojanje njene kvalificiranosti (pravne relevantnosti): ali bi, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari. Na enomesečni rok, v katerem lahko predlaga obnovo postopka stranka,je vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Omenjeni subjektivni (prekluzivni) rok teče v primeru iz 1. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je stranka oziroma organ mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Z organom je mišljen organ, ki je izdal odločbo, na kater

Le dosledno v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZUP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno vročiti, ima lahko v primeru, če naslovnik spisa ne prevzame, take pravne posledice, kot jih ZUP določa v 4. odstavku 87. člena. To pomeni, da se mora ob dejstvu, da pisanja naslovniku osebno ni mogoče vročiti (če ni ugotovljeno, da bi bil odsoten) pisanje vrniti na pošto njegovega prebivališča, v poštenem predalčniku, na vratih stanovanja oziroma na drugem primernem mestu, pa mu je treba pustiti sporočilo o tem, da se spis nahaja na pošti ter da ga mora tam prevzeti v 15. dneh, tudi z opozorilom na pravne posledice iz 4. odstavka 87. člena ZUP.

Carinski urad je uporabil izredno pravno sredstvo na podlagi pooblastil iz 6. člena CZ in 5. odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS št. 18/96 do 97/01, v nadaljevanju ZDavP), ki napotuje na uporabo določb ZUP, kolikor vprašanja postopka niso urejena v določbah ZDavP. Glede na navedene določbe ZUP in ZCS je tudi po presoji sodišča za odločanje o obnovi postopka v obravnavanem primeru pristojen Carinski urad A, kjer je bilo opravljeno carinjenje po spornem ECL. Tudi po presoji sodišča ta izjava na predpisanem obrazcu EUR.1 (katera oblika in vsebina je z Evropskim sporazumom določena), predstavlja novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi, če bi bil znan ob carinjenju blaga, pripeljal do drugačne odločbe (1. točka 260. člena ZUP).

V času odločanja je veljala določba 6. člena CZ, ki je napotovala na uporabo ZUP/86, kar pomeni, da bi odlog izvršbe bil mogoč, če bi bili izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 281. člena ZUP/86.

Po predpisih, veljavnih v času odločanja tožene stranke, stranka v upravnem postopku ni bila upravičena zahtevati odprave, razveljavitve oz. spremembe odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga kršitev materialnega prava.

Tožnik v postopku, razen zatrjevanja, da je ravnal v dobri veri, da je bilo blago izvozno ocarinjeno, niti ni poskušal dokazati, da je blago dejansko prispelo v Republiko Hrvaško, oziroma da je izstopilo iz carinskega območja Republike Slovenije. Po mnenju sodišča so vpisi v carinsko deklaracijo (upoštevajoč prilogo 19 Uredbe - Navodila za uporabo in izpolnjevanje ECL) in TD (upoštevajoč Pravilnik o izvajanju ZTro) bistvenega pomena za določitev carinskega dolžnika po 4. alinei 3. odstavka 145.člena CZ, v smislu obveznosti, ki iz njih izhajajo. Po presoji sodišča je sklicevanje tožeče stranke na točko a) 5. odstavka 154. člena CZ neutemeljeno. Gre za izjemo od pravila o naknadnem obračunu carinskega dolga, ki po presoji sodišča pride v poštev le v redkih primerih, ko so izpolnjeni vsi v tem členu navedeni pogoji, carinski dolg pa se nanaša na veljavne carinske predpise v zvezi s carinskimi deklaracijami. Podlaga za umik carinske deklaracije je določa 51. člen CZ, ki predvsem daje možnost deklarantu, da umakne že sprejeto carinsko deklaracijo. Z umikom že sprejete carinske deklaracije se šteje, kot da deklaracija sploh ni bila vložena. Določba 1. odstavka 65. člena ZTro napotuje

Po presoji sodišča je imel carinski organ zadostno podlago za ugotovitev, da je v obravnavanem primeru nastal carinski dolg z odstranitvijo blaga, ki je zavezano plačilu carine in trošarine, izpod carinskega nadzora. Tožnik v postopku, razen zatrjevanja, da je ravnal v dobri veri, da je bilo blago izvozno ocarinjeno, niti ni poskušal dokazati, da je blago dejansko prispelo v Republiko Hrvaško, oziroma da je izstopilo iz carinskega območja Republike Slovenije. Po mnenju sodišča so vpisi v carinsko deklaracijo (upoštevajoč prilogo 19 Uredbe - Navodila za uporabo in izpolnjevanje ECL) in TD (upoštevajoč Pravilnik o izvajanju ZTro) bistvenega pomena za določitev carinskega dolžnika po 4. alinei 3. odstavka 145.člena CZ, v smislu obveznosti, ki iz njih izhajajo. Po presoji sodišča je sklicevanje tožeče stranke na točko a) 5. odstavka 154. člena CZ neutemeljeno. Gre za izjemo od pravila o naknadnem obračunu carinskega dolga, ki po presoji sodišča pride v poštev le v redkih primerih. Ni prišlo do napake carinskega organa, kolikor je šlo za ponarejanje žigov in neresničnega potrjevanja izvoza blaga, je mogoče govoriti le o sumu kaznivega dejanja, za katerega pa se niti ne ve ali je bilo

Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.

Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.

Seznam terjatev oz. obračun obresti niti po ZIZ niti po CZ nista izvršilni naslov. Carinska deklaracija, po kateri je blago ocarinjeno, če deklarant v predpisanem roku ni vložil pritožbe, je izvršilni naslov.