171. člen CZ-B
Besedilo 169. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 75.000 do 10,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 300.000 do 20,000.000 tolarjev, če: 1. ne predloži dokumentov ali ne da pojasnil, ki so potrebni carinskim organom oziroma ne zagotovi druge potrebne pomoči za izvedbo carinskih postopkov (8., 8.a člen in drugi odstavke 48. člena); 2. ne hrani dokumentov v skladu s tem zakonom (9. člen); 3. ne vloži zahteve za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga v predpisanih rokih (36.a in 37. člen); 4. ovira preverjanje točnosti in pravilnosti sprejete deklaracije (52. do 54. člen); 5. odstrani carinske oznake ali jih ustrezno ne zavaruje pred poškodbo oziroma uničenjem ali stori ali opusti karkoli drugega, da bi se brez poškodbe carinskih oznak izognil carinskemu nadzoru nad blagom (drugi in tretji odstavek 55. člena); 6. ne vodi predpisane evidence v skladu z drugim odstavkom 59. člena; 7. ne predloži dopolnilne carinske deklaracije v skladu s tretjim odstavkom 59. člena; 8. ne obvešča carinskega organa o dejstvih, ki nastopijo po izdaji dovoljenja in so pomembni za vsebino oziroma veljavnost dovoljenja (prvi odstavek 70. člena); 9. ne konča carinskega postopka z ekonomskim učinkom v skladu z zakonom (peti odstavek 71. člena in 72. člen); 10. ne vodi evidence o blagu, ki se nahaja v carinskem skladišču v skladu z 81. členom; 11. ne izvozi oziroma ponovno ne izvozi v okviru postopka uvoza zaradi izvoza pridobljenih proizvodov v določenem roku ali zanje ne zahteva drugega carinskega postopka (prvi odstavek 93. člena); 12. ne uvozi blaga v skladu z dovoljenjem za uporabo enakovrednega blaga v predpisanem roku (četrti odstavek 93. člena); 13. ne vodi evidence normativov porabe uvoženega oziroma začasno uvoženega blaga oziroma ne vodi te evidence v skladu z zakonom ali ne predloži carinskemu organu na njegovo zahtevo podatkov o normativih ali onemogoči oziroma ovira preverjanje točnosti teh podatkov (94. člen); 14. ne spoštuje predpisanih rokov in načina vodenja evidenc v skladu s postopkom predelave pod carinskim nadzorom (102. člen); 15. ne izvozi začasno uvoženega blaga v določenem roku, ali ne zahteva izvedbe drugega carinskega postopka (107. člen); 16. ne uporablja začasno uvoženega blaga v skladu z namenom, za katerega je bila odobrena popolna ali delna oprostitev plačila carine v skladu s tem zakonom (105. in 108. člen); 17. uporablja blago, začasno izvoženo na oplemenitenje, v nasprotju s tem zakonom (prvi in tretji odstavek 111. člena); 18. ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 141. člena tega zakona; 19. v nasprotju s 166. členom tega zakona odtuji blago, ga da v uporabo drugemu ali kako drugače uporabi blago, razen za namene za katere je bilo blago oproščeno plačila carine, oziroma blago, ki je bilo oproščeno plačila carine, zastavi, posodi ali kako drugače izroči za zavarovanje obveznosti, preden je plačan carinski dolg.
(2)Z denarno kaznijo od 30.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.”
- VSC Sklep II Kp 27210/2015Višje sodišče v Celju · 2023
V zvezi s presojo objektivne identitete med prekrškom po 171. členu Carinskega zakona (CZ) in kaznivim dejanjem po 254. členu Kazenskega zakonika (KZ) je potrebno poudariti, da je iz samega naslova 171. člena CZ razvidno, da je ta urejal odgovornost nedobrovernih posestnikov oziroma imetnikov predmetov prekrškov. Bistvo tega prekrška je bilo razpolaganje z blagom, za katerega je storilec vedel ali pa bi po okoliščinah primera moral vedeti, da je bil z njim storjen prekršek iz 168. do 170. člena tega zakona. Za razliko od tega prekrška pa kaznivo dejanje davčne zatajitve poleg samega prevzema blaga s katerim je storjen carinski prekršek, v posest, obsega tudi druga izvršitvena ravnanja, in sicer sklepanje dogovora, pridobitev prevoznika, urejanje računa, tranzitnih listin in potrjevanje le-teh ter na koncu pridobitev večje premoženjske koristi, kar je bistven razlikovalni element med prekrškom in kaznivim dejanjem. Zaključek sodišča prve stopnje, da opis kaznivega dejanja obsega ravnanja, ki presegajo zgolj posest blaga v tranzitu in da gre za ravnanja, ki so lastna le kaznivemu dejanju davčne zatajitve in prekrškovni postopek zanj ni bil voden in nato ustavljen, je glede n
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 10. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sklep II Kp 27210/2015Višje sodišče v Celju · 27. 10. 2023
V zvezi s presojo objektivne identitete med prekrškom po 171. členu Carinskega zakona (CZ) in kaznivim dejanjem po 254. členu Kazenskega zakonika (KZ) je potrebno poudariti, da je iz samega naslova 171. člena CZ razvidno, da je ta urejal odgovornost nedobrovernih posestnikov oziroma imetnikov predmetov prekrškov. Bistvo tega prekrška je bilo razpolaganje z blagom, za katerega je storilec vedel ali pa bi po okoliščinah primera moral vedeti, da je bil z njim storjen prekršek iz 168. do 170. člena tega zakona. Za razliko od tega prekrška pa kaznivo dejanje davčne zatajitve poleg samega prevzema blaga s katerim je storjen carinski prekršek, v posest, obsega tudi druga izvršitvena ravnanja, in sicer sklepanje dogovora, pridobitev prevoznika, urejanje računa, tranzitnih listin in potrjevanje le-teh ter na koncu pridobitev večje premoženjske koristi, kar je bistven razlikovalni element med prekrškom in kaznivim dejanjem. Zaključek sodišča prve stopnje, da opis kaznivega dejanja obsega ravnanja, ki presegajo zgolj posest blaga v tranzitu in da gre za ravnanja, ki so lastna le kaznivemu dejanju davčne zatajitve in prekrškovni postopek zanj ni bil voden in nato ustavljen, je glede n