Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B)

V zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odločba US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 – odločba US, 20/97 – odločba US in 23/97 – odločba US) se v 9. členu na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: “Prav tako niso upravičenci tiste fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki so premoženje pridobile od okupacijskih sil ali njihovih organizacij v času druge svetovne vojne.” Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: “Če je imela fizična oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona na dan 9. 5. 1945 jugoslovansko državljanstvo, je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica na podlagi meddržavne pogodbe priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec.” Na koncu tretjega odstavka, ki postane četrti odstavek, se pika črta in doda naslednje besedilo: “, kar pa ne velja v primerih, ko je bila hkrati z zaplembo premoženja izrečena tudi kazen izgube državljanstva.”

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi: Pravna oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki je vložila zahtevo do 13. 5. 1995, je upravičenec, če je imela v času, ko ji je bilo premoženje podržavljeno, sedež na ozemlju Republike Slovenije in če je pravna oseba ali njen pravni naslednik ob uveljavitvi tega zakona dne 7. 12. 1991 delovala na območju Republike Slovenije. Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po pravu Republike Slovenije.”

V 10. členu se na koncu drugega odstavka doda stavek, ki se glasi: “Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov.” Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: “Odločba, izdana v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.”

V 19. členu se v prvem odstavku na koncu 3. točke podpičje nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: “ali če je fevdalnega izvora;”. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Šteje se, da bi bili stroški iz 1. točke prvega odstavka tega člena nesorazmerno veliki, če bi bili stroški za nadomestilo nepremičnine za zavezanca za več kot 50% večji od stroškov, ki bi nastali za upravičenca, če bi ta želel podržavljeno nepremičnino nadomestiti z nadomestno in jo usposobiti za namen, za katerega je služila pred podržavljenjem.”

V 24. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Najemnega razmerja zoper voljo najemojemalca ni mogoče odpovedati dokler najemodajalec najemojemalcu ne povrne vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine. Najemnina za to obdobje ne more biti višja kot je povprečna najemnina za podobno nepremičnino – poslovni prostor na približno isti lokaciji ob upoštevanju stanja nepremičnine pred najemojemalčevimi vlaganji, najemnina za stanovanja pa ne višja kot najemnina, določena upoštevaje določila stanovanjskega zakona.” Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V 25. členu se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: “Za bistveno povečanje vrednosti nepremičnine se po tem zakonu šteje povečanje vrednosti nad 30% vrednosti nepremičnine. Ne glede na določila prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena lahko zavezanec ali najemojemalec iz 60. člena tega zakona zahteva od upravičenca iz naslova večvrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti, če ta presega eno polovico prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo. Če se zavezanec ali najemojemalec in upravičenec ne sporazumejo glede odškodnin, predvidenih v prejšnjih določbah tega člena, lahko upravičenec zahteva, da se mu nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti. V takem primeru odloči organ, ki vodi postopek, o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, naknadno z dopolnilno odločbo. Če je do povečanja vrednosti nepremičnine prišlo zaradi vlaganja fizičnih oseb, lahko te, ne glede na omejitve iz prejšnjih odstavkov, zahtevajo povrnitev vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine, v celoti.”

V 26. členu se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita: “Za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine se po tem zakonu šteje zmanjšanje nad 30% vrednosti nepremičnine. Glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko upravičenec zahteva od zavezanca iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti, če ta presega eno polovico prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo. Če se upravičenec in zavezanec iz prejšnjega odstavka ne sporazumeta glede razlike v vrednosti, odloči o zahtevku organ, ki vodi postopek, naknadno z dopolnilno odločbo.”

Za 26. členom se doda nov 26.a člen, ki se glasi: Upniki upravičenca do vrnitve nepremičnin in kapitala, oziroma njihovi pravni nasledniki, katerih terjatve so s podržavljenjem postale neizterljive ali nezavarovane, lahko te terjatve uveljavljajo s tožbo pri pristojnem sodišču. Upravičenec do povračila terjatev, zavarovanih s hipoteko na nepremičninah za terjatve bank, zavarovalnic in drugih kapitalskih družb, za katere je bil uveden postopek denacionalizacije, je Slovenski odškodninski sklad. Rok za vložitev tožbe oziroma izvršbe je eno leto od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.”

V 27. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: “Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč. Pri tem je dolžan upoštevati določbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 21. člena in 22. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96).” Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek. Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: “Kadar zemljiškoknjižno stanje parcel v kompleksu ni usklajeno s stanjem parcel v naravi, se v korist upravičenca vzpostavi na teh parcelah lastninska oziroma solastninska pravica.” Dosedanji osmi odstavek postane deseti odstavek. Doda se nov enajsti odstavek, ki se glasi: “Določbe tega člena ne veljajo v primerih iz 3. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona.”

Za 27. členom se doda nov 27.a člen, ki se glasi: Premoženje fevdalnega izvora ni predmet denacionalizacije, razen kolikor se nanaša na primere, v katerih so denacionalizacijski upravičenci cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove ali redovi. Za premoženje fevdalnega izvora po prejšnjem odstavku se šteje lastnina podarjena od monarha, ki kasneje ni bila predmet odplačnega pravnega posla.”

V 43. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Za podržavljeno premoženje iz 27.a člena tega zakona se prejšnjim lastnikom ne prizna odškodnina.”

54. člen se spremeni tako, da se glasi: “O zahtevah na prvi stopnji odločajo: 1. upravne enote; 2. ministrstvo, pristojno za finance, o denacionalizaciji premoženja bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona; 3. ministrstvo, pristojno za kulturo, o denacionalizaciji stvari iz prvega in drugega odstavka 17. člena ter tretjega odstavka 18. člena tega zakona. Načelniki upravnih enot ustanovijo strokovne komisije ter imenujejo njihove člane.”

56. člen se spremeni tako, da se glasi: “O zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena tega zakona odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena revizija. V postopku iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na način in oblike denacionalizacije (2. člen), na stranke v postopku (60. člen), na vsebino zahteve za denacionalizacijo (62. člen), na rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo (64. člen), na vsebino odločbe o denacionalizaciji (66. in 67. člen), na začasne odredbe (68. člen) in na stroške postopka (71. člen).”

57. člen se spremeni tako, da se glasi: “O pritožbah zoper odločbe upravnih enot iz 54. člena tega zakona odločajo: 1. ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona, 2. ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti, zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona, 3. ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona.”

V 60. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.” Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: “Če se zahtevek glasi na premoženje, ki je v lasti Republike Slovenije, zastopa interese zavezane stranke Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.” Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: “Stranke v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku za denacionalizacijo so upravičenec in njegovi pravni nasledniki.”

V 62. členu se v prvi alinei tretjega odstavka za prvo vejico doda besedilo “ter historični izpisek “C” lista,”.

V 67. členu se v drugem odstavku besedilo v oklepaju “(12. člen)” nadomesti z besedilom “(11. in 12. člen)”.

V 70. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Kadar je ugotovitev državljanstva kot predhodno vprašanje v tem postopku odvisna od dokaza o pravni podlagi pridobitve tujega državljanstva, nosijo dokazno breme o tem dejstvu stranke, ki uveljavljajo denacionalizacijo.” Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 74. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: “Glede novega zapuščinskega postopka se uporabljajo določbe zakona o dedovanju (Uradni list RS, št. 15/76 in 23/78) ter določbe zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95), če je predmet dedovanja zaščitena kmetija.”

V 78. členu se v prvem odstavku beseda “dedovanju” nadomesti z besedo “denacionalizaciji”.

V 84. členu se besedilo “Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije” nadomesti z besedilom “Vlada Republike Slovenije”.

V 88. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: “Obdelava kmetijskih zemljišč in izvajanje del v gozdovih, ki jih je zavezanec dolžan vrniti v skladu s tem zakonom, se šteje za dopustno razpolaganje, če poteka v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča oziroma v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi.”

Ne glede na roke, določene z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, je dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo izdano v postopku denacionalizacije, zoper katero ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, v roku šest mesecev po uveljavitvi tega zakona v naslednjih primerih: 1. če je bila tujcu vrnjena nepremičnina v nasprotju z veljavnimi predpisi; 2. če je prejšnji lastnik premoženja imel pravico od tuje države zahtevati odškodnino za podržavljeno premoženje in v drugih primerih, ko je bila premoženjska pravica priznana osebi, ki po določbah tega zakona ne more biti upravičenec; 3. če v odločbi o denacionalizaciji, v nasprotju s tem zakonom, ni bila upoštevana za podržavljeno premoženje izplačana odškodnina; 4. če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu. Predlog za obnovo postopka lahko vložijo stranke v postopku, državni tožilec, državni pravobranilec in družbeni pravobranilec, obnovo postopka pa lahko uvede tudi organ, ki je odločbo izdal. Predlog za obnovo postopka v pravnomočno končanih pravdnih in nepravdnih zadevah, v katerih zoper izdano odločbo ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev, se lahko vloži v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Predlog za obnovo iz prejšnjega odstavka lahko vloži oseba iz drugega odstavka tega člena.

V zadevah, v katerih je že bilo odločeno s pravnomočno odločbo, lahko stranke iz 60. člena zakona podajo zahtevo iz 25. in 26. člena zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

Za odločbe, ki so postale pravnomočne pred uveljavitvijo tega zakona, prične teči enoletni rok iz tretjega odstavka 26.a člena zakona z dnem uveljavitve tega zakona.

Organ, ki vodi postopek, je dolžan pozvati vse najemojemalce poslovnih prostorov in stanovanj ter upravičence do vrnitve, da v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin.

Sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se končajo po določbah tega zakona.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 720-01/91-3/213 Ljubljana, dne 16. septembra 1998. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.